Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Temperatura in z njo povezane obtežbe predstavljajo poseben izziv inženirjem, saj je temperatura neotipljiva in si jo je težko fizično predstavljati. Zraven tega je vpliv temperature v naravi lokacijsko in časovno spremenljiv. Iz tega vidika je analiziranje in upoštevanje temperaturne obtežbe na matematičnih računskih modelih kompleksno in časovno ter računsko obsežno. Glavni cilj diplomskega dela je bil predstaviti kompleksnost temperaturnih obtežb ter oblikovati obtežno shemo, ki bi se približala stanju v naravi in hkrati opisala zadostno natančnost in zahtevnost glede pogojev standarda SIST EN 1991-1-5, na koncu pa pripomogla k zmanjšanju mest koncentracij upogibnih momentov na kritičnih mestih konstrukcije. Raziskava je pokazala, da je z redukcijo in opuščanjem določenih temperaturnih obtežb na posameznih konstrukcijskih elementih mogoče doseči željene rezultate. V sklopu te raziskave smo ugotovili, da je mogoče temperaturno obtežbo upoštevati na zasutih konstrukcijskih elementih na drugačen način in pri tem še vedno ohraniti bistvene značilnosti iz veljavnega standarda SIST EN 1991-1-5. Namesto referenčne temperature zraka je bila uporabljena referenčna temperatura zemljine.
Ključne besede: gradbeništvo, armiranobetonske konstrukcije, temperature obtežbe, analiza konstrukcij, SOFiSTiK
Objavljeno v DKUM: 20.05.2022; Ogledov: 1205; Prenosov: 134
Celotno besedilo (5,21 MB)

Opis: Magistrsko delo prikazuje postopke in način projektiranja gladkih naknadno prednapetih armiranobetonskih plošč. Za postopke modeliranja, analize in dimenzioniranja smo uporabili sodobno programsko opremo za analizo konstrukcij z metodo končnih elementov. Predstavljeno je osnovno delovanje prednapetega betona, zgodovina njegovega razvoja in mehanske lastnosti vsakega od vgrajenih materialov. Podrobneje je razložena tehnologija naknadnega prednapenjanja armiranobetonskih plošč in vplivi prednapetih kablov na betonski element. Postopki projektiranja s pomočjo programske opreme so prikazani na reprezentativnem primeru naknadno prednapete plošče iz literature. Podrobneje so razloženi postopki modeliranja in analize prednapenjanja ter dimenzioniranja plošče. Izvedena je tudi primerjava med enako armiranobetonsko (AB) in gladko naknadno prednapeto (PT) ploščo na realnem primeru plošče hotela Atower. Namen primerjave je prikazati konstrukcijske in ekonomske prednosti PT plošč napram AB ploščam pri srednje velikih razponih.
Ključne besede: analiza konstrukcij, Atower, gladka plošča, naknadno prednapeti beton, Sofistik, prednapenjanje, prednapeti kabli, projektiranje
Objavljeno v DKUM: 16.11.2020; Ogledov: 1324; Prenosov: 296
Celotno besedilo (26,41 MB)

Opis: BIM-delotok združuje metodologijo BIM in integrirana programska orodja, s katerimi lahko poenostavimo, prilagodimo in nadziramo celoten proces načrtovanja gradnje. Proceduralno modeliranje se je uveljavilo kot metoda BIM za avtomatizacijo izdelave variant BIM-modela v okviru BIM-delotoka. Znotraj BIM-delotoka in proceduralnega modeliranja ni bilo veliko storjenega za povečanje učinkovitosti v fazi načrtovanja konstrukcijskih elementov gradnje in za optimizacijo le-te. Izvajanje optimizacije v okviru BIM je redko, ker projektanti upoštevajo tradicionalne pristope. Magistrska naloga obravnava vse večje povpraševanje po integrirani platformi med arhitekturnim proceduralnim modeliranjem in optimizacijo konstrukcije, vendar znotraj BIMdelotoka. Od takšne programske platforme se pričakuje, da izboljša produktivnost, kakovost in trajnost ter zmanjša stroške in porabo materiala v fazi gradnje.
Ključne besede: proceduralno modeliranje, BIM-delotok, programski vmesnik, RhinoGrasshoper, Python, SOFiSTiK.
Objavljeno v DKUM: 14.11.2019; Ogledov: 1322; Prenosov: 192
Celotno besedilo (15,12 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava izračun naknadno prednapete plošče, s programom Sofistik in tehnologijo izdelave le-teh. Namen dela je bil izdelava in analiza računskaga modela naknadno prednapete plošče ter primerjava s primerom iz strokovne literature. V uvodu so podane teoretične osnove prednapeteka betona, s poudarkom na prednapetih ploščah. V nadaljevanju je predstavljen program Sofistik in izdelava računskega modela. Temu sledi tehnologija izvedbe prednapetega betona. V zaključku je predstavljena primerjava med našim modelom in primerom iz literature. Rezultati so pokazali, da naš model ustreza potrebni inženirski natančnosti.
Ključne besede: naknadno prednapet beton, sila prednapetja, plošča, Sofistik, tehnologija
Objavljeno v DKUM: 04.01.2019; Ogledov: 1359; Prenosov: 140
Celotno besedilo (6,19 MB)

Opis: S pojavom razpok nastajajo v armiranobetonskem kompozitu različna deformacijska in napetostna stanja, ki jih ni mogoče enostavno obravnavati in analizirati njihov vpliv na zmanjševanje togosti in nosilnosti obravnavanega konstrukcijskega elementa. Namen pričujočega magistrskega dela je študija vpliva razpokanega prereza na togost armiranobetonskega nosilca in njegovo končno nosilnost. Poudarek študije temelji na izbiri matematičnih modelov za opisovanje materialnih lastnosti betona in jekla s katerimi želimo oceniti nelinearno obnašanje. Osrednji del magistrskega dela obravnava analizo različnih računskih modelov enostavnega prostoležečega armiranobetonskega nosilca z deformacijsko metodo končnih elementov. Pri tem je bil upoštevan vpliv materialne nelinearnosti, s katero smo simulirali razvoj in širjenje razpok v armiranobetonskem elementu. Študija računskih modelov je bila izvedena s pomočjo programa SOFISTIK®. Obravnavani so bili trije različni matematični modeli z uporabo linijskih in ploskovnih končnih elementov. V zaključku je bila izvedena eksperimentalna verifikacija obnašanja realne enostavne konstrukcije prostoležečega nosilca s primerjavo rezultatov matematičnih modelov. V ta namen smo pripravili šest nosilcev, ki smo jih v laboratoriju nato preizkušali s pomočjo štiri točkovnega upogibnega preizkusa. Merili smo vertikalne pomike ob kontrolirano povečevani obremenitvi, ter sprotno opazovali ter evidentirali stanje razpok. Eksperimentalno verifikacijo smo zaokrožili z enoosnimi tlačnimi preizkusi na standardiziranih kockah in nateznimi preizkusi na armaturnih palicah. Osnovni namen magistrskega dela je bil primerjava analitičnih izračunov z eksperimentalnimi rezultati. Primerjava rezultatov je pokazala, da je z uporabo metode končnih elementov in upoštevanjem materialne nelinearnosti možno zadovoljivo opisati pojav in širjenje razpok v armiranobetonskem nosilnem elementu.
Ključne besede: mehanika konstrukcij, beton, jeklo, razpoke, nelinearna analiza, Sofistik
Objavljeno v DKUM: 03.07.2018; Ogledov: 1572; Prenosov: 228
Celotno besedilo (10,76 MB)