1. Zasnova kampusa kot katalizatorja gospodarskega razvoja in socialne kohezije v majhnem mestu: študija primera Bjelovar : magistrsko deloKarlo Modrovčić, 2024, magistrsko delo Opis: To magistrsko delo preučuje, kako lahko oblikovanje kampusa pospeši gospodarski razvoj in socialno kohezijo v majhnih mestih, s poudarkom na študiji primera Bjelovarja. Študija preučuje, kako lahko strateško načrtovani izobraževalni kampusi preoblikujejo lokalna gospodarstva, spodbujajo vključevanje skupnosti in izboljšajo socialno integracijo. Z analizo načel razvoja kampusa in specifičnih potreb Bjelovarja raziskava zagotavlja okvir za kampus, ki ne le izpolnjuje izobraževalne cilje, ampak prinaša tudi koristi širši skupnosti. Predlagana zasnova za novi kampus Visoke šole v Bjelovarju združuje akademske, stanovanjske, komercialne in družabne prostore za ustvarjanje živahnega, večnamenskega okolja, ki spodbuja inovacije, interakcijo skupnosti in gospodarsko vitalnost. Študija dokazuje, da lahko premišljeno načrtovanje kampusa znatno poveča lokalno blaginjo in kohezijo ter ponuja model za podobne pobude v drugih majhnih mestih.
Ključne besede: ZASNOVA KAMPUSA, GOSPODARSKI RAZVOJ, SOCIALNA KOHEZIJA, IZOBRAŽEVALNA ARHITEKTURA, BJELOVAR
Objavljeno v DKUM: 19.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 114
 Celotno besedilo (146,32 MB) |
2. SOCIALNA INTELIGENTNOST IN SOCIALNI KAPITAL ŠTUDENTOV FOV-ADanijela Jerinić, 2012, diplomsko delo Opis: Študentska populacija predstavlja velik del slovenske družbe, ki se danes prilagaja mnogim spremembam v izobraževalnem in gospodarskem sistemu. Želeli smo poudariti pomembnost aktivnega delovanja študentov v različnih okoljih, kot so študijsko, virtualno, okolje prostočasnih dejavnosti in poslovno okolje. Ustvarjanje vezi in poznanstev pomeni razvijanje socialnega kapitala, ki krepi zaupanje, širi socialna omrežja in povečuje občutek pripadnosti določeni skupnosti. Pri navezovanju stikov nam predvsem pomaga razumevanje samega sebe in sposobnost ustvarjanja okoliščinam primernih socialnih interakcij. Na Fakulteti za organizacijske vede Kranj smo z anketnim vprašalnikom izvedli raziskavo med študenti različnih študijskih smeri. Analiza ankete je pokazala, da študenti več pozornosti namenjajo neformalnemu druženju kot formalnemu, a še vedno obstaja velik delež anketirancev, ki se redko družijo s kolegi. Prosti čas večinoma preživljajo izven študijskega okolja in »mrežijo« preko prijateljev. Ideja študijske izmenjave večine ne privlači, prav tako jim ne ustreza sodelovanje pri projektih na FOV. Velika večina študentov pogosto uporablja spletna socialna omrežja, a za ohranjanje stikov se s prijatelji najraje srečujejo v živo, kljub razvoju moderne tehnologije. V nadaljnji statistični analizi smo potrdili ali zavrnili določene predpostavke. Diplomsko delo smo zaključili s predlogi za nadaljnji razvoj socialnega kapitala študentov, ki omogoča lažji in uspešnejši prehod iz študentskega življenja v formalni poslovni svet.
Ključne besede: socialna inteligentnost, socialni kapital, komunikacija, družbena kohezija, socialno omrežje
Objavljeno v DKUM: 13.02.2012; Ogledov: 2213; Prenosov: 247
Celotno besedilo (883,10 KB) |
3. |
