Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Pater Hugolin Sattner je eden pomembnejših slovenskih cerkvenih skladateljev, ki se je kot vnet cecilijanec zavzemal za vidne spremembe v slovenski cerkveni glasbi. Njegovo redovniško delo mu v času premestitve v Ljubljano ni dajalo priložnosti za počitek, a je kljub neprestanemu poklicnemu delu v njem rasla močna želja po glasbenem izobraževanju. Le-to je res izpolnil in šele po petdesetem letu starosti glasbeno zacvetel. Navkljub poznemu študiju je njegov opus obširen, slog pa izrazito melodičen, preprost in tehnično razumljiv. Da bi bila raba Marijinih pesmi kar se da pravilno postavljena v bogoslužje, se magistrsko delo nadaljuje s predstavitvijo liturgije, pravilnega umeščanja Marijinih pesmi v okvir bogoslužja, Marijinih praznikov skozi cerkveno leto, pomembno pa je tudi razumevanje slovenske religioznosti in češčenja Marije, ki so jo tudi cerkveni skladatelji vedno znova opevali v svojih skladbah. Sattner ni bil izjema, saj je njegov opus Marijinih pesmi širok. Magistrska naloga se zaključi z analizami izbranih Sattnerjevih Marijinih pesmi, ki bralcu približajo skladateljev slog in neizmerno čutnost melodije v povezavi z besedilom. Namen naloge je doseči živo in dejavno vključevanje Marijinih pesmi v bogoslužje, zlasti Sattnerjevih.
Ključne besede: p. Hugolin Sattner, cerkveni skladatelj in pisec, cecilijanstvo, liturgija, Marija
Objavljeno v DKUM: 03.06.2022; Ogledov: 250; Prenosov: 20
Celotno besedilo (3,43 MB)

Opis: Janez Osredkar je eden najbolj uveljavljenih glasbenih teoretikov v Sloveniji, njegove izdaje Glasbenega stavka: Harmonija I, Harmonija II ter Kontrapunkt so temelj poučevanja nauka o glasbi v srednjih glasbenih šolah ter na akademiji za glasbo. Čeprav je bil njegov prvotni cilj postati organist ter skladatelj, ga je pot po študiju orgel ter kompozicije pozneje zanesla v pedagoške vode. S to vlogo je pomembno prispeval tudi k oblikovanju učnih načrtov na glasbenem področju. Skladateljski opus Janeza Osredkarja je širši javnosti manj znan, vendar zato ni nič manj pomemben. Obsega komorno in vokalno glasbo, skladal je tudi dela za otroke in mladino, izmed katerih je najbolj znana njegova otroška opera Janko in Metka za soliste, zbor in orkester. Delo, ki vsekakor ne bi smelo ostati spregledano, je redek biser v repertoarju slovenskih otroških oper. V priredbi s klavirsko spremljavo bi jo lahko približali in omogočili logistično lažjo izvedbo učencem ter pevcem osnovnih šol v okviru interesne dejavnosti »glasbeni projekt«, se je učili sistematično v okviru pevskih vaj šolskega pevskega zbora ali opero predstavili in izvedli v okviru razširjenega programa osnovne šole.
Ključne besede: Janez Osredkar, skladatelj, opus, opera Janko in Metka, otroška opera.
Objavljeno v DKUM: 06.04.2022; Ogledov: 580; Prenosov: 67
Celotno besedilo (4,26 MB)

Opis: Gregor Zafošnik je širši javnosti manj poznan skladatelj. Kljub duhovniškemu poklicu se je v svojem življenju posvečal predvsem glasbi. Poleg obsežnega glasbenega opusa je bil njegov pomemben doprinos prav vzgoja in izobraževanje organistov. Po vojni, ko v Sloveniji ni bilo nobene šole za organiste, je Gregor Zafošnik odigral pomembno vlogo, saj jih je najprej izobraževal zasebno, nato pa uvedel tečaje za organiste. Magistrsko delo skuša osvetliti najprej njegovo življenje, pri čemer izpostavi pomembne prelomnice in obdobja, ki so ga zaznamovala, oriše pa tudi njegovo glasbeno pot. Med drugim vključuje poglavje o njegovi osebnosti in značaju, k odkrivanju katerega so veliko pripomogli vsi tisti posamezniki, ki so ga poznali in delali z njim ter so bili pripravljeni podeliti svoje spomine. Nato so orisana njegova dela in področja delovanja, izpostavljeni so njegovi pedagoški pristopi, omenjeno je tudi njegovo delo cenzorja za glasbo. Zadnji del prikaže še en pomemben segment Zafošnikovega ustvarjanja, in sicer njegovo vlogo pri cerkvenem ljudskem petju. Bil je skladatelj, ki je močno prispeval k rasti naše povojne in pokoncilske cerkvene glasbe, prepoznal je namreč potrebo po skladanju lažjih del, ki bi bila dostopna šibkejšim zborom in občestvu.
Ključne besede: Gregor Zafošnik, sakralni skladatelj, vzgoja in izobraževanje organistov, cerkveno ljudsko petje, cenzor
Objavljeno v DKUM: 27.07.2020; Ogledov: 695; Prenosov: 99
Celotno besedilo (2,80 MB)

Opis: Pesnik, skladatelj, organist in zborovodja Janez Kranjec se je rodil leta 1932 v Topolu, vasici, ki se nahaja blizu Begunj pri Cerknici. V begunjski cerkvi je orglal že kot štirinajstletni deček in delo organista opravljal skoraj do smrti. Za časa življenja je vodil več pevskih zborov (med drugim moški pevski zbor Tabor) oz. vokalnih skupin, za katere je spisal tudi prenekatero skladbo. Bil je pretežno glasbeni samouk, a je na slovenski cerkveni skupnosti in lokalni srenji kot organist in skladatelj pustil velik glasbeni pečat. O tem pričajo tako dejstvo, da je preko 200 njegovih cerkvenih skladb odobrenih za rabo pri bogoslužju, kot tudi mnoga priznanja (cerkvena in posvetna), med katerimi sta tudi najvišje cerkveno priznanje, tj. odličje sv. Cirila in Metoda, ter naziv častni občan Občine Cerknica. Njegova skladateljska zapuščina šteje preko 950 del. Pisal je predvsem vokalno glasbo za različne zborovske zasedbe. Med njegovimi deli so tako cerkvene kot tudi posvetne skladbe. Mnogotera besedila, ki jih je uglasbil, so njegova lastna, avtorska, rad pa je uglasbljal tudi besedila drugih pesnikov. Med njegovimi zelo znanimi besedili je pesem Pojo naj ljudje. Ta še dandanes velja za himno Tabora slovenskih pevskih zborov, ki se vsako leto odvija v Šentvidu pri Stični. Zelo znana je tudi njegova skladba Triglavska Marija, ave, ki je izobešena na vratih kapelice Marije Snežne na Kredarici in jo na raznih slovesnostih na Kredarici prepevajo še danes. V juniju 2018 smo obeležili 10. obletnico skladateljeve smrti. Ob tej priliki je Kranjčeva družina v sodelovanju z Občino Cerknica postavila spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši v Topolu in pripravila slovesnost ob odkritju le-te. Slovesnost je bila hkrati uvod v leto Janeza Kranjca, ki ga je kot poklon zaslužnemu sokrajanu proglasila Občina Cerknica.
Ključne besede: Janez Kranjec, organist, zborovodja, pesnik, skladatelj
Objavljeno v DKUM: 24.10.2019; Ogledov: 935; Prenosov: 61
Celotno besedilo (6,85 MB)

Opis: Magistrsko delo je zasnovano kot teoretično delo. Obravnava glasbeno pot Jožeta Trošta. Osredotoča se na njegov skladateljski opus, predvsem na njegovo delovanje na različnih področjih in njegovemu največjemu delu, oratoriju Blaženi Anton Martin Slomšek. Slomšek je bil duhovnik, ki je iz Št. Andraža prenesel škofijski sedež v mariborsko stolnico. Magistrsko delo prikaže tudi Troštovo povezanost z narodno in cerkveno glasbo ter njegova najbolj znana dela. Jože Trošt je duhovnik in skladatelj, deloval pa je tudi kot vodja kora v ljubljanski stolnici, voditelj Orglarske šole v Ljubljani, zborovodja MePZ Anton Foerster ter urednik in cerkvenoglasbeni pisec. Oratorij Blaženi Anton Martin Slomšek je neoromantično delo za solista, zbor in simfonični orkester. V magistrskem delu je predstavljena oblikoslovna analiza oratorija. Prikazani so tudi ostali slovenski skladatelji, ki so napisali cerkveni oratorij. V magistrskem delu se dopolnjujeta dve metodološki načeli: zgodovinska analiza virov in analiza oratorija Blaženi Anton Martin Slomšek.
Ključne besede: Jože Trošt, oratorij, skladatelj, Anton Martin Slomšek, cerkveni oratorij na Slovenskem
Objavljeno v DKUM: 24.08.2018; Ogledov: 927; Prenosov: 98
Celotno besedilo (1,04 MB)