1. Posebnosti industrijske razsvetljave pri uporabi standarda SIST EN 12464-1:2021 in PURES 2022Mitja Kraner, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi so v prvem delu predstavljene osnovne veličine razsvetljave in vsebina standarda SIST EN 12464-1:2021 ter spremembe, ki jih je prinesla nova verzija. V drugem delu pa je predstavljen pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES in pripadajoča tehnična smernica TSG-1-004, ki jo je uvedel v obvezno uporabo. Na podlagi standarda je narejen načrt razsvetljave industrijske hale, izračun energetske učinkovitosti pa je izveden po omenjeni tehnični smernici. Opisane so tudi metode izračuna energetske učinkovitosti po standardu SIST EN 15193-1:2017. Ključne besede: Industrijska razsvetljava, SIST EN 12464-1, PURES, Relux Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 18 Celotno besedilo (3,65 MB) |
2. |
3. |
4. Meritve osvetljenosti v šolskih prostorihTomo Drevenšek, 2016, diplomsko delo Opis: Ustrezna osvetljenost v šolskih prostorih je še posebej pomembna v razredu, saj omogoča učinkovito in produktivno spremljanje in izvajanje pedagoškega procesa. Zagotovitev ustrezne osvetljenosti šolskih prostorov se izvaja v skladu z predpisi iz Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, v katerem so navedene zahteve za ustrezno osvetljenost na delovnem mestu. Pravilnik je sestavljen na osnovi Zakona o varnosti in zdravja pri delu in se sklicuje na uporabo veljavnega standarda SIST EN 12464, 1. in 2. del.
Diplomsko delo se predvsem osredotoča na 1. del standarda, ki govori o osvetljenosti delovnih mest oz. površin v prostorih. Merjenje osvetljenosti delovnih površin in prostorov se izvaja z namenom ugotoviti ali so le-ti osvetljeni v skladu s predpisi, ki zagotavljajo varni in zdravju neškodljivo delovno okolje. Izvajanje in dokumentiranje meritev mora biti kadarkoli preverljivo in ponovljivo. Meritve osvetljenosti se izvajajo na tri načine. Prvi način je merjenje osvetljenosti pot vplivom naravne svetlobe. Drugi način je merjenje kombinirane osvetljenosti, kjer merimo osvetljenost delovnih površin in njihove neposredne okolice pod vplivom umetne in naravne svetlobe. Tretji način je merjenje umetne osvetljenosti, brez vpliva naravne svetlobe. Če delo poteka samo podnevi, si lahko pomagamo z merjenjem umetne osvetljenosti tako, da zastremo okna. Našteti načini merjenja so bili izvedeni v okviru diplomskega dela.
V okviru diplomskem dela so bile izvedene meritve osvetljenosti delovnih mest v šolskih prostorih. Meritve so bile izvedene po predpisanih protokolih. V skladu s protokoli so bile za meritve izbrana naslednja delovna mesta: dve mizi, delovni pult, tabla in cel prostor - laboratorij. Po meritvah je bila izvedena analiza meritev ter primerjava rezultatov s predpisanimi vrednostmi minimalne osvetljenosti delovnih prostorov oz. površin kot jih predpisuje pravilnik, ki se sklicuje na standard SIST EN 12464. Ugotovljeno je bilo, da osvetljenost delovnih površin v fizikalnem laboratoriju, glede na predpise, ki navajajo zahteve za osvetljenost na delovnem mestu, ni ustrezna. V zaključku diplomskega dela so zato podani predlogi za izboljšanje osvetljenosti šolskih prostorov. Ključne besede: osvetljenost, osvetljenost v razredu, meritev, analiza meritev, standard SIST EN 12464. Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 3091; Prenosov: 330 Celotno besedilo (906,77 KB) |
5. OSVETLITEV PROSTOROV ZDRAVSTVENIH USTANOVNino Tratnjek, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava pomen svetlobe in posebnosti razsvetljave v zdravstvenih ustanovah, ki zaradi svoje specifičnosti (medicinsko osebje - bolnik) pri zahtevah za razsvetljavo odstopajo od ostalih zgradb. Znanstvene raziskave [12] so potrdile velik vpliv svetlobe na človeka, kjer še posebej izstopa vpliv svetlobe na njegovo zdravje in dobro počutje. Smernice CIE in zahteve evropskega standarda za razsvetljavo SIST EN 12461-1, ki je razčlenjen v tem diplomskem delu, upoštevajo ta spoznanja in spodbujajo rabo takšne razsvetljave, ki ob osnovnih vidnih potrebah zagotavlja tudi dobro počutje. Posebej podrobno so opisane zahteve in posebnosti razsvetljave v zdravstvenih ustanovah. V programskem okolju RELUX so narejeni numerični izračuni in predstavitve razsvetljave po dejanskem načrtu ene izmed novo zgrajenih bolnišnic v tujini. Glede na razvoj in prednosti inovativnih tehnologij (LED svetila) se bo kakovost svetlobe v prihodnosti še izboljševala in blagodejno vplivala na zdravje in počutje ljudi. Ključne besede: razsvetljava v bolnišnicah, standard SIST EN 12464-1, načrt razsvetljave Objavljeno v DKUM: 28.09.2015; Ogledov: 2380; Prenosov: 254 Celotno besedilo (3,49 MB) |
6. ANALIZA ENERGETSKE UČINKOVITOSTI INDUSTRIJSKE RAZSVETLJAVE V PODJETJU GORENJEZoran Verhovšek, 2014, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga v prvem delu zajema osnoven opis zahtev za modeliranje industrijske razsvetljave, teoretično ozadje standardno uporabljenih svetlobno tehničnih komponent, opis cirkadijskega ritma in vpliv ter posledice, ki ga ima nanj svetloba. V drugem delu je prikazano obstoječe stanje razsvetljave v proizvodnji hali podjetja Gorenja d.d. Ob ugotovitvi o neustreznih rezultatih je nato izveden pregled možnosti izboljšave obstoječe razsvetljave. Zaradi energetske neučinkovitosti zastarelih svetilk je ugotovljeno, da je investicija v kakršnokoli dodatno opremo nesmiselna. Nato je prikazana rešitev z novo prilagojeno in učinkovitejšo razsvetljavo. Sledi primerjava rezultatov obeh vrst razsvetljave ter zaključek z anketo o zadovoljstvu delavcev z obstoječo razsvetljavo v dveh proizvodnih halah. Ključne besede: industrijska razsvetljava, energetsko učinkovita razsvetljava, svetloba, RELUX, standard SIST EN 12464-1 Objavljeno v DKUM: 04.02.2015; Ogledov: 2263; Prenosov: 273 Celotno besedilo (7,70 MB) |
7. ENERGETSKO UČINKOVITA RAZSVETLJAVA DELOVNIH MEST NA PROSTEMBranko Cegner, 2012, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava pomen razsvetljave delovnih mest na prostem po standardu SIST EN 12464-2:2007 in v luči uredbe o mejnih vrednostih svetlobnem onesnaževanju okolja ter podaja nekatere rešitve.
Razčlenjen je predvsem standard SIST EN 12464-2: 2007, le-ta nam daje smernice za razsvetljavo delovnih mest na prostem. Z nepravilno in neustrezno razsvetljavo povzročamo pretirano svetlobno onesnaževanje okolja zato so podani nekateri ključni vzroki in posledice svetlobnega onesnaževanja okolja. Kot posledica je bila sprejeta uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, ki nas zavezuje z načinom in roki v katerih moramo urediti razsvetljavo nepokritih površin.
Diplomsko delo govori o zahtevah standarda za razsvetljavo proizvodnih objektov z smernicami o minimalni in enakomerni osvetljenosti, omejitvi bleščanja in minimalnem indeksu barvnega videza Ra, podaja pa še zahteve uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Prikazana je analiza obstoječega stanja zunanje razsvetljave v podjetju Paloma d.d. in akcijski načrt za reševanje ter nekaj izhodišč za posodobitev obstoječe razsvetljave.
Zamenjava obstoječih dotrajanih in neustreznih svetilk z novejšimi nam lahko ob ustrezni izbiri v dobršni meri veliko doprinese k racionalnejši rabi električne energije in s tem zmanjšanemu izpustu CO2 v okolje. V tem okviru je prikazan še praktični del z zamenjavo svetilk, ki poleg uredbenih zahtev podaja še ekonomsko upravičenost menjave svetlobnih virov. Ključne besede: Energetsko učinkovita razsvetljava, delovna mesta na prostem, standard SIST EN 12464-2, Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, načrt razsvetljave, svetilka, sijalka, LED Objavljeno v DKUM: 05.04.2012; Ogledov: 3817; Prenosov: 686 Celotno besedilo (12,35 MB) |