Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V uvodu zaključnega dela je predstavljeno trenutno stanje, ki nas je motiviralo za preučevanje izbrane tematike SIEM sistemov, podatkovnih skladišč ter zaznane uporabnosti teh sistemov. Izpostavljena so tudi raziskovalna vprašanja, s katerimi smo se ukvarjali tekom raziskovalnega dela te diplomske naloge. V teoretičnem delu so predstavljene ključne značilnosti informacijske varnosti ter značilnosti, ki se lahko povežejo z izbrano temo zaključnega dela. Kot osrednja tema dela so podrobno predstavljeni SIEM sistemi in podatkovna skladišča. Pred pričetkom raziskovalnega dela smo poiskali relevantne dosedanje raziskave ter jih nekaj preučili in predstavili. Raziskovalnega dela smo se lotili s pripravo raziskovalnega modela, na osnovi katerega smo postavili natančno določene hipoteze, s katerimi smo postavili nadaljnje temelje za izvajanje raziskovalnega dela. Vprašalnik smo sestavili na osnovi konstruktov, ki so predstavljeni na raziskovalnih modelih, in glede na postavljene hipoteze oblikovali vprašanja. Sledilo je zbiranje podatkov, ki je potekalo preko spletnih storitev (e-pošta, socialna omrežja). Z zbranimi podatki smo opravili analize z namenom potrjevanja hipotez. Z rezultati in opravljeno analizo smo potrdili dve hipotezi v celoti, ostale hipoteze pa le delno. Za rezultati je zapisana tudi razprava, kjer smo pojasnili morebitna neskladja rezultatov in zakaj menimo, da so rezultati takšni kot so. V zaključku smo pojasnili pomen rezultatov za širše raziskovalno okolje. Tukaj se zopet navežemo na opravljen teoretični del in pregled dosedanjih raziskav. Prav tako smo zapisali možne načine nadaljnjega dela v tej smeri na obravnavanem področju
Ključne besede: diplomske naloge, SIEM sistemi, varnost informacij, skladišče podatkov, uporabnost
Objavljeno v DKUM: 20.10.2021; Ogledov: 495; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,20 MB)

Opis: Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.) in z njim povezana patogena gliva modrivka Ceratocystis polonica (SIEM.) C. MOREAU sta eden izmed najbolj nevarnih škodljivcev navadne smreke [Picea abies (L.) H. KARST.]. Obrambni sistem lubja smreke zajema tri obrambne mehanizme (konstitutivno, inducirano in sistemsko pridobljeno obrambo) z različnimi obrambnimi strategijami. V sklopu magistrskega dela nas je zanimala dinamika vsebnosti posameznih fenolov, tiolov in askorbata v lubju navadne smreke pri okužbi s patogeno glivo v petmesečnem obdobju med 18. aprilom in 9. septembrom 2011. Začetni odziv na okužbo z glivo C. polonica je spremljal hiter porast večine antioksidantov. Tri dni po okužbi sta se močno povečali koncentraciji izorapontina in taksifolina, vsebnost katehina pa je padla. Kasneje so se koncentracije skupnih fenolov in katehina v floemu okuženih dreves do septembra postopoma povečevale. Nad nivojem kontrole so skozi petmesečno obdobje raziskave ostale tudi koncentracije taksifolina, ki so signifikantno odstopale v aprilu in juniju. Nekoliko višje koncentracije astringina v aprilu in maju so se kot odgovor na okužbo v kasnejših vzorčnih terminih znižale. Podobno se je tudi raven izorapontina v aprilu močno dvignila, nato pa se od junija dalje spustila pod raven kontrole. Za inicialni odziv askorbatno-glutationskega sistema na okužbo s patogeno glivo smo zabeležili značilno visoko raven glutation disulfida, ki ga spremlja nekoliko povišana raven skupnega askorbata in povečana aktivnost glutation reduktaze. Tri tedne kasneje smo v okuženih vzorcih zabeležili močno kopičenje tiolov, medtem ko so koncentracije skupnega askorbata signifikantno padle, redoks stanje askorbata pa se je preusmerilo k bolj oksidiranim vrednostim. Do sredine julija smo v okuženih drevesih izmerili tudi postopno povečevanje koncentracij skupnega glutationa, ki ga spremlja povečana aktivnost glutation reduktaze in obnovljeno redoks stanje glutationa. V septembru je askorbatno-glutationski sistem znotraj lubja okuženih dreves ponovno dosegel ravnovesje. Časovne spremembe koncentracij fenolnih snovi odražajo povečano obremenitev askorbatno-glutationskega sistema, ki je potreben za odstranjevanje v obrambi nastalih fenoksi radikalov. Na podlagi rezultatov lahko zaključimo, da je antioksidativni odziv lubja zaznamovan z nihanji v koncentracijah posameznih obrambnih molekul in določenimi časovnimi spremembami, na podlagi česar predpostavljamo, da je askorbatno-glutationski cikel ključni del obrambe lubja in je posredno vpleten tudi v metabolizem fenolov.
Ključne besede: navadna smreka Picea abies (L.)H.KARST., gliva modrivka Ceratocystis polonica (SIEM.) C. MOREAU, antioksidanti, fenoli, askorbatno-glutationski sistem
Objavljeno v DKUM: 01.09.2014; Ogledov: 1994; Prenosov: 226
Celotno besedilo (3,53 MB)