1. Instrumenti financiranja in zavarovanja izvoznih poslovValentina Jakopiček, 2020, magistrsko delo Opis: Dandanes smo priča nenehnim spremembah na vseh področjih. Prav tako so te prisotne v načinih poslovanja v mednarodni trgovini. Zaradi novonastalih razmer na trgih, uvedbe novih tehnologij in uvedb novih produktov ter storitev so udeleženci v poslovanju prisiljeni, da se hitro prilagodijo novim razmeram. Če trendu ne sledijo, so lahko hitro izključeni iz posla, to pa pomeni nekonkurenčnost za podjetje. Ker se te nevarnosti podjetja zavedajo in ker je še veliko drugih vrst tveganj, ki prežijo na poslovanje, še posebej, če gre za mednarodno poslovanje, se podjetja želijo pred njimi zavarovati. Druga težava pri poslovanju je tudi ta, da podjetja nimajo zadosti lastnih finančnih sredstev, da bi lahko sama odplačevala in financirala nova sredstva in opremo. Takrat podjetja pristopijo do banke in si priskrbijo ustrezne instrumente zavarovanja oziroma instrumente financiranja, ki jim najbolj ustrezajo glede na njihovo poslovanje. V Sloveniji se lahko podjetja za namen zavarovanja in financiranja izvoznih poslov obrnejo tudi na SID banko, ki jim omogoča ugodno financiranje, nudi zavarovanje pred tveganji ter pomoč pri ponudbi takšnih pogojev, ki so konkurenčna tujim podjetjem.
Sodelovanje v mednarodni trgovini je pomembno za vsako gospodarstvo, še posebej za majhno. Rast majhnega gospodarstva je zelo odvisno od mednarodne trgovine, saj je po navadi domači trg premajhen in tako ne more zagotoviti potrebnega ekonomskega obsega. Slovenija sodi v majhno gospodarstvo, pri katerem je mednarodna trgovina izrednega pomena. Prav zaradi tega je naša država zelo izvozno orientirana.
Cilj magistrskega dela je bil ugotoviti uporabnost in prednosti instrumentov za financiranje in zavarovanje izvoznih poslov ter koliko teh instrumentov izbrana podjetja poznajo in jih pri svojem poslovanju uporabljajo. Magistrsko delo je zato razdeljeno na dva dela. Prvi je teoretični del, drugi je empirični del. V teoretičnem delu magistrskega dela začnemo s predstavitvijo najpomembnejših instrumentov, ki so primerni za financiranje in zavarovanje izvoza. Prav tako predstavimo SID banko in proučimo njeno funkcijo na področju financiranja in zavarovanja izvoznih poslov. V raziskovalnem delu nas je predvsem zanimalo, koliko in katere instrumente za financiranje in zavarovanje izvoza izbrana podjetja uporabljajo ter ali pri izvoznih poslih sodelujejo s SID banko. Raziskavo smo izvedli z anketnim vprašalnikom, ki smo ga poslali v izpolnitev izbranim 20 slovenskim podjetjem. Pridobljene ugotovitve in možnosti za izboljšave podajamo v sklepnem delu.
Ključne besede: izvoz, instrumenti za zavarovanje mednarodne trgovine, instrumenti za financiranje mednarodne trgovine, sodobne oblike trgovinskega financiranja, SID banka.
Objavljeno v DKUM: 26.08.2020; Ogledov: 1132; Prenosov: 121
 Celotno besedilo (1,39 MB) |
2. Pripojitev factorbanke in probanke kValentina Vidovič, 2019, diplomsko delo Opis: Zaradi slabšanja položaja obeh bank je bilo jasno, da Probanki in Factor banki sledi prestrukturiranje. Zaradi likvidnega stanja, kapitalske moči, plačevanje obveznosti in finančnega položaja je Banka Slovenija bila primorana, da izda odločbo o izredni upravi na podlagi prvega odstavka 217. člena in prvega odstavka 253. člena ZBan-1 dne 6.9.2013. Tako sta banki postopno prenehali delovati in sta bili še istega dne imenovani izredni upravi. Vsa njuna pooblastila je prevzela Banka Slovenije, ki je pridobila posredne in neposredne pristojnosti v zvezi z nadzorom poslovanja obeh bank. Ker se je stanje v bankah še slabšalo, sta morali izvesti revidirano poročilo o finančnem stanju in predlog za prenehanje delovanja z minimalnimi stroški za proračun Republike Slovenije. Prav tako je bil izdelan načrt prestrukturiranja.
Banki sta izkazovali negativni kapital, kar je pomenilo, da njuno premoženje ni bilo v dovolj visokem znesku, da bi poplačale vse terjatve in obveznosti do upnikov. Tako posledično nista zagotavljale minimalnega kapitala, da bi uresničile načrt prestrukturiranja, ki je bil izdelan konec leta 2016. Probanka in Factor banka sta pridobili zeleno luč za posojilo ELA, da sta banki lahko v določenem znesku poplačali vse obveznosti. Dolg sta mesečno odplačevali po obrokih vse do leta 2014, preostanek dolga pa se je prenesel s pripojitvijo na DUTB. Ta se je zgodila s podpisom pogodbe pri notarju dne 3.2.2016, v veljavnost pripojitve pa je vstopila z vpisom v sodni register. Pogodba določa, da se s pripojitvijo prenese vso premoženje obeh bank ter pravice in obveznosti. DUTB kot prevzemna družba se z vpisom v sodni register šteje kot nova lastnica obeh bank, ne da bi pri tem se prej opravila likvidacija Probanke in Factor banke.
Po stanju 1. 1. 2016 se poleg pravic, obveznosti in premoženja prenesejo tudi zaposleni. Ti se s pripojitvijo bistveno zmanjšajo, prav tako so se zmanjšale poslovne enote obeh bank.
Ključne besede: pripojitev, ELA, DUTB, Banka Slovenije, prestrukturiranje, SID, SEPA, izredna uprava, izredni ukrepi.
Objavljeno v DKUM: 28.10.2019; Ogledov: 1078; Prenosov: 122
Celotno besedilo (643,18 KB) |
3. UVEDBA PROCESA OPOMINJANJA V SID BANKIDragan Ovčina, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Cilj in namen naloge je bilo uspešno planirati postopek in podpreti banko SID s postopkom opominjanja strank. Banka je želela podroben pregled zapadlih neplačanih terjatev dokumentov pogodbe in pošiljanje opominov strankam za te terjatve. V našem primeru gre za obresti, stroške in glavnico. Treba je bilo dobiti vse zapadle dokumente pogodb/strank na opominu razvrščene od najbolj zapadlega do najmanj. Podatki se morajo napolniti v Word vzorec z zaznamki, ki ga ima banka shranjenega na določenem področju. Le-tega potem banka lahko natisne in pošlje stranki ali pa to stori preko sistema pošiljanja, ki je končni del nadaljnjega postopka prenosa v BC.
Pri izdelavi modula opominov smo uporabili programsko orodje IAF. IAF je množica ukazov, funkcij, operatorjev in določil, ki omogočajo pisanje podrobnejših navodil za generiranje programov.
Zbiranje podatkov, navodil in specifikacij za pripravo modula bo predvsem na sestankih s tehnološkim oddelkom SID banke. Ker poslovno že dolgo sodelujemo, poznamo dobro tudi trenutno tehnološko podporo banke.
Ključne besede: IAF programsko orodje, opomini, SID banka.
Objavljeno v DKUM: 04.07.2016; Ogledov: 746; Prenosov: 97
Celotno besedilo (1,50 MB) |
4. SID IN JAPTI KOT POSPEŠEVALNI INSTITUCIJI ZA VSTOP PODJETIJ NA TUJE TRGELea Drobne, 2009, diplomsko delo Opis: Internacionalizacija predstavlja raznovrstno vključevanje podjetij v čezmejne transakcije. Od podjetij zahteva prilagoditev distribucije drugačnim razmeram v drugem okolju ter ustvarjanje taktike, kako najbolj optimalno vstopiti oz. izbrati tuji trg. V Sloveniji sta bili za potrebe mednarodno delujočih podjetij med drugim ustanovljeni tudi instituciji, ki svoje storitve prilagajata rizikom tujega trga. Skupina SID banka skrbi za financiranje vstopov in za zavarovanje tveganj v mednarodnem okolju. V enem pogledu je državna institucija, v drugem samostojna. Državna, kadar storitve krije iz državnega proračuna (tj. kadar sprejema tveganja, ki jih zasebni sektor ne želi sprejemati), kot samostojna institucija pa nastopi, kadar nudi storitve za lasten račun. JAPTI je druga v diplomskem delu predstavljena institucija, ki pospešuje internacionalizacijo. Na tuji trg prodira z ustanavljanjem klubov in predstavništev, zaradi česar je bližje ažurnim informacijam, ki jih objavlja na svojih spletnih straneh. Za potrebe razvoja internacionalizacije določene projekte tudi financira, predvsem pa svetuje pri vstopu podjetij, navezuje stike s tujimi partnerji, slovensko gospodarstvo pa promovira kot kakovostno in zanesljivo.
Ključne besede: SID banka, JAPTI, internacionalizacija, oblike vstopa na tuji trg, zavarovanje pred komercialnimi in nekomercialnimi riziki.
Objavljeno v DKUM: 26.05.2010; Ogledov: 1920; Prenosov: 177
Celotno besedilo (1,05 MB) |
5. Pospeševanje izvoza na primeru SID banke in Eximbank RomunijaManca Černezel, 2009, diplomsko delo Opis: Temeljni cilji financiranja izvoza so prispevati k izboljševanju poslovne učinkovitosti in konkurenčnosti članov na globalnem trgu, ter s tem tudi k rasti in učinkovitosti slovenskega gospodarstva in gospodarstva na sploh. Pospeševanje izvoza je učinkovit finančni instrument države za uresničevanje razvoja gospodarstva.
SID banka je institucija, ki prispeva k večjemu izvozu in s tem višjim stopnjam rasti v Sloveniji. Ključna je tudi njena primerljivo višja učinkovitost in visoka stopnja komplementarnosti njenih dejavnosti z ostalimi institucijami, ki delujejo na področju razvojnega financiranja. SID banka igra pomembno vlogo pri spodbujanju slovenskega izvoza in pri zapolnjevanju vrzeli v slovenskem finančnem sistemu.
EximBank Romunija zagotavlja predvsem srednje- in dolgoročno izvozno financiranje, na področju zavarovanja izvoznih kreditov in izdaje garancij. Namen ustanovitve je pokrivanje finančnih tveganj tako pri izvoznih, kot tudi domačih poslovnih transakcijah ter spodbujanju in promociji mednarodne menjave ter krepitvi konkurenčnosti gospodarstva.
Ključne besede: SID banka, EximBank Romunija, izvozno financiranje, zavarovanje izvoznih kreditov, izdajanje garancij
Objavljeno v DKUM: 24.06.2009; Ogledov: 3529; Prenosov: 207
Celotno besedilo (391,84 KB) |
