| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 32
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
UREDITEV DIREKTNE OBREMENITVE V OKVIRU SEPA
Brigita Klander, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj programa SEPA je preoblikovati sedanji razdrobljeni trg v enoten domači trg za plačilne storitve v evroobmočju, ki ne razlikuje čezmejnih in domačih plačil. To sproži odstranitev vseh tehničnih, pravnih ter komercialnih preprek v trenutnem plačilnem trgu. SEPA bo prinesla številne prednosti in spremembe za prav vse udeležence. Potrošnik bo potreboval le en transakcijski račun, s katerega bo lahko opravljal kreditna plačila in direktne obremenitve kjerkoli v evro območju. Trgovci bodo lahko sprejeli katerokoli plačilno kartico z enim samim terminalom, kar bo tudi zmanjšalo njihove stroške. SEPA bo pomagala podjetjem poenostaviti njihov poslovni menedžment. Vse finančne transakcije bodo lahko opravljene z enega bančnega računa in z uporabo plačilnega instrumenta SEPA. Bankam bo omogočila širitev poslovanja in konkurenčnost na evropski ravni, saj bo lahko vsaka banka ponudila svoje storitve vsakemu v evro območju, brez dodatnih stroškov. Projekt SEPA se je začel v maju 2002 z belo knjigo. Pomembno leto za Slovenijo predstavlja zagotovo 2004, ko se je viziji SEPA pridružila tudi ZBS in postala enakopravni član EPC. V okviru ZBS se srečujejo različni interesi in mnenja bank, tako tudi glede tega, ali s projektom SEPA zamujamo ali ne. Ne glede na različna mnenja bank smo lahko enotni, da je SEPA realnost, ki jo lahko uresničujemo le organizirano s postavljeno in potrjeno projektno organizacijo. S postavitvijo projektne organizacije in dodelitvijo nalog in pristojnosti posameznim nosilcem se je zaključila prva faza načrtovanja in priprav. V drugi fazi prehajamo na implementacijo in razvoj. SEPA bo resnično zaživela le s konstruktivnim delom in sodelovanjem prav vsakega posameznega subjekta znotraj projektne organizacije. Zavedamo se lahko, da slovenski bančni trg obsega (le) 0,5 % evropskega trga. Pojavlja se vprašanje o obvladovanju bančne likvidnosti v novem evrskem prostoru. A to ni edino vprašanje. Pomembno je vprašanje varnosti, pa problem tarif ter stroškov in varstvo konkurence in potrošnikov. Prav z vsem se bo potrebno soočiti. Najlepše bi bilo, da bi se predstavili s kakovostno in inovativno ponudbo na ravni SEPA in bi s tem pritegnili obseg drugih držav. Največja bojazen, ki visi nad nami, pa je zagotovo, če banke pričakovanj ne bodo uresničile in bodo iz glavnih »igralcev« v (slovenskih) plačilnih sistemih postale (v pogojih SEPA) uporabniki storitev tujih bank. Si to lahko privoščimo?
Ključne besede: projekt SEPA, direktna obremenitev, kreditna plačila, kartična plačila, plačilni sistem, TARGET
Objavljeno: 19.06.2009; Ogledov: 1615; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (588,72 KB)

2.
INFORMATIZACIJA PLAČILNIH SISTEMOV NA PRIMERU PROJEKTA SEPA
Andreja Pušnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Za sodobno tržno gospodarstvo je značilno, da je odvisno od učinkovitega in zmogljivega plačilnega sistema. Osnovna naloga vsakega plačilnega sistema je, da olajša poravnavo denarnih obveznosti, ki nastanejo pri poslovanju ekonomskih subjektov, ter zagotoviti varen, hiter in učinkovit prenos sredstev. Za plačilne sisteme je značilno, da se nenehno izboljšujejo in izpopolnjujejo. Pomemben korak v razvoju plačilnih sistemov je projekt SEPA. Ko govorimo o projektu SEPA, govorimo o enotnem območju evrskih plačil. Pomeni, da gre za območje, kjer bodo lahko občani, poslovni subjekti in drugi uporabniki plačilnih storitev v bankah izvajali in prejemali plačila v evrih, ne glede na to, ali se takšno plačilo izvaja znotraj posamezne države ali med državami območja SEPA. Tovrstna plačila se bodo izvajala pod enakimi osnovnimi pogoji, pravicami in obveznostmi ter poslovnimi običaji, ne glede na geografsko območje. Pravila in standardi SEPA ne pomenijo le izboljšanja učinkovitosti in standardizacije čezmejnega prometa, temveč posegajo tudi na področje plačilnega prometa v evrih znotraj nacionalnih meja. S tem se omogoča uveljavitev pogojev za večjo učinkovitost in konkurenčnost med bankami na področju opravljanja plačilnega prometa. SEPA bo prinesla številne prednosti. Z vidika potrošnikov je prednost SEPA v tem, da bodo plačilne storitve postale bolj univerzalne in predvidljive. Z enim samim računom bo lahko potrošnik operiral v katerikoli državi evroobmočja, na način, kot to sedaj počne doma. Trgovci bodo lahko sprejeli kartice vseh držav SEPA. Ekonomija obsega bo povzročila padec stroškov za trgovce, prav tako se bo procesiranje med bankami in trgovci poenostavilo. Podjetja bodo z združitvijo upravljanja plačil in likvidnosti na enem mestu prihranila denar in čas. Za banke prinaša SEPA številne prednosti, te bodo imele možnost razviti inovativne produkte, vstopiti na nove trge ... Verjetno si po letu 2010 ne bomo več znali predstavljati Evropske unije brez SEPA. Ta projekt je šele začetek skupnega trga na področju plačil.
Ključne besede: plačilni sistem, SEPA, kreditna plačila, direktne obremenitve, gotovina, kartična plačila, SIMP, STEP2.
Objavljeno: 15.10.2009; Ogledov: 1601; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (709,51 KB)

3.
INFORMACIJSKA INTEGRACIJA PLAČILNIH SISTEMOV
Mihaela Požek, 2009, diplomsko delo

Opis: Področje plačilnih sistemov v osnovi temelji na ustrezni informacijski podpori, ki zagotavlja opravljanje storitev plačilnega prometa ter izpolnjuje zahteve glede varnosti in standardov pri delovanju plačilnih sistemov. Plačilni sistemi so v razvitih gospodarstvih pomemben del finančne infrastrukture, saj omogočajo poravnavo denarnih obveznosti, ki nastanejo pri poslovanju ekonomskih subjektov in s tem vplivajo na splošno stabilnost in učinkovitost gospodarstev. Informacijske integracija na področju plačilnih sistemov zahteva visoko razvito informacijsko tehnologijo, ki podpira standarde, upošteva pravila delovanja in varnosti pri poslovanju. Razvoj informacijske tehnologije in proces globalizacije evropskega gospodarstva sta dejavnika, ki v bančni sektor prinašata novosti in razvoj novih oziroma izpopolnjenih storitev plačilnega prometa. Pomemben projekt v okviru informacijske integracije plačilnih sistemov je vzpostavitev delovanja plačilnega sistema SEPA, ki nudi storitev opravljanja plačilnega prometa v evrih vsem uporabnikom znotraj Evrope pod enakimi pogoji za vse transakcije tako znotraj državnih meja kot za čezmejna plačila. Začetek delovanja sistema SEPA je bil januarja 2008, ko so banke strankam ponudile prve SEPA plačilne instrumente — SEPA plačilne kartice, sicer je popolna uvedba projekta SEPA predvidena do konca leta 2010. Poudariti velja, da projekt SEPA prinaša pomembne prednosti za poslovanje podjetjih in posameznikov. SEPA prinaša večjo konkurenco, kar omogoča cenejše in dostopnejše opravljanje storitev plačilnega prometa, prinaša tehnične inovacije in vseevropsko standardizacijo. Z vidika banke je sicer začetni ekonomski vpliv negativen, kajti zmanjšujejo se prihodki iz naslova opravljenih storitev plačilnega prometa in tudi stroški prehoda na novo infrastrukturo so visoki. Kljub vsemu projekt SEPA velja za dolgoročno investicijo, ki bo prinašala pozitivne ekonomske učinke. Storitve bank bodo izpopolnjene in s časoma bodo banke nudile tudi nove storitve, kar bo vsekakor na ravni celotnega evropskega gospodarstva prinašalo pozitiven vpliv.
Ključne besede: plačilni sistemi, plačilni instrumenti, SEPA, standardi na področju plačilnih sistemov, informacijska integracija, finančna integracija
Objavljeno: 08.12.2009; Ogledov: 1326; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (383,32 KB)

4.
VPLIV SEPE NA POSLOVANJE S TRANSAKCIJSKIM RAČUNOM PODJETJA
Alenka Orbović, 2009, diplomsko delo

Opis: SEPA (Single Euro Payments Area) — enotno obmocje placil v evrih je obmocje, kjer bodo lahko posamezniki, podjetja ter ostali ekonomski subjekti opravljali ter spremljali placila v evrih znotraj clanic Evropske unije kakor tudi v Islandiji, Liechtensteinu, Švici in na Norveškem. Pri tem ne bo prihajalo do razlik. Vsi bodo imeli enake pogoje, obveznosti in pravice. SEPA prinaša veliko prednosti, kajti komitent bo potreboval le en transakcijski racun, iz katerega bo lahko opravljal storitve. SEPA bo prinesla obcutno izboljšanje na gospodarskih trgih in bo zahtevala spremembe v bancnem, javnem in tudi v zasebnem sektorju. Izboljšala bo ucinkovitost in avtomatizacijo procesov placilnega prometa, ki bo znižal stroške same obdelave nalogov. Vpliv poslovanja s SEPO že kaže rezultate, saj je zniževanje stroškov prineslo ekspanzijo cezmejnih placil in tudi domacih. Uporaba le — teh se že kaže v hitrosti, kvaliteti ter ucinkovitosti placil.
Ključne besede: SEPA, KREDITNA PLAČILA, DIREKTNE OBREMENITVE, PLAČILNE KARTICE, GOTOVINSKO POSLOVANJE
Objavljeno: 08.04.2010; Ogledov: 1335; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (892,32 KB)

5.
VZPOSTAVITEV ENOTNEGA OBMOČJA PLAČIL V EVRIH V SLOVENIJI
Sanela Fazlić, 2009, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji še nismo dobro pozabili prehoda na evro, ko smo se že začeli intenzivno pripravljati na uvedbo enotnega območja plačil v evrih imenovanega SEPA. Temeljni kamen za delovanje enotnega evrskega plačilnega prostora je bil postavljen z Lizbonsko startegijo leta 2000. Ključni element nove strategije je vzpostavitev enotnega plačilnega prostora s spremljajočo zakonodajo in mehanizmi, ki bodo omogočili enake pogoje, preglednost in visoko konkurenčnost poslovanja za vse gospodarske subjekte in državljane Evrope. Območje SEPA lahko opredelimo regionalno in vsebinsko. Regionalno obsega 31 evropskih držav, in sicer 16 evrskih držav, 11 držav EU, ki še niso prevzele evra, ter Švico, Norveško, Liechtenstein in Islandijo. Z vidika storitev pa SEPA obsega kreditna plačila, direktne obremenitve, bančne kartice in gotovino. SEPA prinaša znatne ekonomske učinke in priložnosti, saj bo pospešila konkurenco in inovacijo ter izboljšala pogoje za potrošnike. Potrebno je prilagoditi prakso bančništva ter spremeniti navade udeležencev plačilnega prometa v vseh državah območja SEPA. Cilj SEPA bo dosežen, ko bodo občani, poslovni subjekti in drugi uporabniki plačilnih storitev v bankah plačevali in prejemali plačila v evrih enako učinkovito, enostavno in varno, ne glede na to, ali se bodo taka plačila izvajala znotraj posamezne države EU ali med državami EU. Končni cilj je torej, da postane Evropa do leta 2011 najbolj dinamično in najbolj konkurenčno, na znanju in inovativnosti temelječe gospodarstvo na svetu. SEPA je do leta 2011 živ proces, ki je v nenehnem spreminjanju in dopolnjevanju. Po letu 2011 pa tudi ne bo miru: eSEPA, mobilna plačila, e-račun..
Ključne besede: SEPA, euro območje, plačilna infrastruktura, direktna obremenitev, kreditna plačila, kartična plačila, gotovina.
Objavljeno: 26.03.2010; Ogledov: 1238; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (566,53 KB)

6.
INFORMACIJSKA PODPORA ENOTNEMU OBMOČJU ELEKTRONSKIH PLAČIL V EU
Mihaela Kocbek, 2010, diplomsko delo

Opis: Najnovejše pridobitve v oblikovanju naše civilizacije so nedvomno posledice razvoja informacijske in komunikacijske tehnologije ter vse večje izenačenosti pri dostopu do storitev, ki nam jih ponuja svetovni splet. Vse več ljudi uporablja internet na vseh področjih. Tako danes skoraj ni več področja, ki uporabniku ni dostopen preko svetovnega omrežja — interneta. Z razvojem interneta je prišlo do nove »revolucije«, ki je prinesla spremembe na mnoga področja. Kljub temu da ga poznamo že desetletja, še vedno velja za izjemno hitro rastoče področje novih komunikacijskih storitev. V diplomski nalogi sem predstavila elektronsko bančništvo kot eno izmed bolj zanimivih področij elektronskega poslovanja. Ugotovila sem, da ima e-poslovanje več prednosti kot slabosti, zato se njegova uporaba iz leta v leto rahlo zvišuje. Kot je razvidno iz diplomske naloge, je bil moj namen predstaviti elektronsko bančništvo za fizične osebe ter prikazati pomembnost le-tega danes in v prihodnosti. Pri tem sem se osredotočila na elektronsko bančništvo Raiffeisen banke in predstavila RaiffesenNET. V nadaljevanju sem predstavila še projekt SEPA, ki bo kot celosten rezultat viden v bližnji prihodnosti. Projekt SEPA je v sklepnih fazah poenotenja evropskega plačilnega trga v 29 državah, ki naj bi omogočil večjo konkurenčnost in preglednost ter predvsem za končne uporabnike najpomembnejše poenostavil in pocenil uporabo plačilnih sistemov v tujini. Projekt SEPA si zagotovo zasluži širšo pozornost, pri čemer na svojo vlogo pri tem poleg bank ne smejo pozabiti niti država niti mediji. SEPA bo postala realnost le tedaj, ko bo za vsa plačila v evrih na območju EU obveljalo, da se bodo obravnavala kot domača plačila in bo odpravljena obstoječa diferenciacija med plačili znotraj nacionalnih meja in čezmejnimi plačili. Zavedanje o SEPI je v Sloveniji najnižje v Evropski uniji. Ironično pri vsem tem pa je, da smo tudi po priznanjih tujih strokovnjakov na samem vrhu po razvoju in uporabi sodobnih plačilnih tehnologij. SEPA je že delno odpravila »geografske« meje na področju plačil znotraj evroobmočja. Na tak način bo zagotovljena povezanost trga plačil in kot posledica tega večja gospodarska korist. Ne vem, kako bodo banke videti čez dvajset let. Verjamem pa, da bodo precej drugačne od današnjih, drugačna bo tudi njihova informacijska podpora. Glede na to, kaj se dogaja v zadnjih letih, lahko mirno rečem, da bodo še bolj prilagojene strankam.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: plačilni sistem, elektronsko bančništvo, elektronsko poslovanje, RaiffeisenNET, SEPA, evroobmočje, enotno območje plačil.
Objavljeno: 25.08.2010; Ogledov: 1301; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (950,58 KB)

7.
INTERNETNO BANČNIŠTVO ZA PODJETJA NA PRIMERU POŠTNE BANKE SLOVENIJE D.D.
Mojca Bergauer Jarc, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisano elektronsko bančništvo s poudarkom na internem bančništvu. Tema je bila izbrana z moje strani zaradi zanimanja, skozi diplomsko delo pa je bilo znanje o tej temi nadgrajeno. Diplomska naloga je razdeljena v dva tematska sklopa, v katerem je zajeto elektronsko bančništvo tako s teoretičnega kot tudi s praktičnega vidika. V prvem tematskem sklopu je bil zajet teoretičen del opredelitve elektronskega bančništva s poudarkom na internetnem bančništvu. Opisano je delovanje elektronskega bančništva, katere storitve ponuja, prodajne poti in varnost poslovanja. Drugi tematski sklop je izključno namenjen praktičnemu prikazu internetnega bančništva za podjetja na primeru Poštne banke Slovenije d.d.. Na začetku je najprej na splošno in kratko predstavljena Poštna banka Slovenije in ponudbo elektronske banke ter njena funkcionalnosti. V nadaljevanju so opisane storitve plačilnega prometa in varnost elektronskega poslovanja ter primerjava dveh ponudnikov programske opreme Hermes SoftLab d.d. in Halcom d.d. z vidika uporabnikov. Poseben poudarek je na razvoju oz. nadgradnji programske opreme in razširitvi ponudbe internetne banke. Opredeljeno je internetno bančništvo za pravne osebe. Internetni način poslovanja pomeni prihranek dragocenega časa, je enostavne uporabe in hkrati prinaša posodobitev bančnega poslovanja. S tem načinom se odpirajo nove tržne poti, preko katerih se komitent poveže z banko. Prav komitenti pa so tisti zaradi katerih banke vodijo nenehen boj s konkurenco, saj se zavedajo, da bodo na trgu ostale samo, če bodo korak pred njimi.
Ključne besede: Elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, internetno bančništvo, banka, komitent, elektronski denar, mikroplačila, POS delovna mesta, internet, Poštna banka Slovenije, elektronska banka, Hermes SoftLab d.d., Halcom d.d., e - računi, direktne bremenitve SEPA
Objavljeno: 16.08.2010; Ogledov: 2259; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (4,39 MB)

8.
VKLJUČEVANJE PODJETIJ V EVROPSKE ELEKTRONSKE PLAČILNE SISTEME
Sebastijan Potočnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Področje elektronskih plačilnih sistemov je v razvitih tržnih gospodarstvih v neprestanem preoblikovanju. Tehnološki napredek povezan z informacijskim in komunikacijskim sistemom zahteva od bančnega sektorja neprestano razvijanje hitrejših, varnejših in zanesljivejših plačilnih sistemov. Evropski plačilni sistemi obdelujejo plačila velikih in malih vrednosti, ki so določena z mejno vrednostjo 50.000 evrov. Kljub določenemu mejnemu znesku lahko plačilni sistem, ki je zasnovan za procesiranje plačil velikih vrednosti, obdeluje tudi plačila malih vrednosti. Najpomembnejša evropska plačilna sistema sta sistem TARGET in TARGET2, ki omogočata avtomatizirane hitre izvršitve. Plačila velikih vrednosti so obdelana v sistemih TARGET2 in EURO1, obdelava plačil malih vrednosti pa poteka predvsem v plačilnih sistemih STEP1 in STEP2, ki ju je razvilo bančno združenje EBA. Vključevanje držav v EU ni odpravilo razlik med domačimi in čezmejnimi plačili, kar je ovirale inovacije in konkurenco. Proces integracije evropskih držav v EMU je povzročil večjo konkurenco med ponudnicami plačilnih storitev. Tako so se morale evropske banke soočiti z nižjimi prihodki, za svoje komitente pa morajo ponujati nove plačilne storitve. Območje SEPA obsega integriran trg plačilnih storitev, v katerem ni razlikovanja med domačimi in čezmejnimi plačili. V območju tako razvijajo SEPA plačilne instrumente kreditnih plačil, direktnih bremenitev in kartičnega poslovanja. Podjetja se lahko vključujejo v sisteme elektronskega denarja preko sistemov Ecash in Netcash, ki opredeljujeta plačila zelo malih vrednosti. Za plačila velikih vrednosti so zasnovani sistemi elektronskih čekov, za plačila malih vrednosti pa se uporabljajo sistemi elektronskega bančništva in pametnih kartic, ki jih opredeljujeta sistem Mondex in Geldkarte.
Ključne besede: elektronski plačilni sistem, TARGET, TARGET2, EURO1, STEP1, STEP2, EMU, SEPA, elektronski denar, elektronski čeki, elektronsko bančništvo, pametne kartice.
Objavljeno: 17.08.2010; Ogledov: 1593; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (740,91 KB)

9.
ENOTNO OBMOČJE PLAČIL V EVRIH (SEPA)
Darja Godler, 2010, diplomsko delo

Opis: Enotno območje plačil v evrih (angl. Single Euro Payments Area) oz. SEPA je območje kjer se plačuje in prejema plačila v evrih znotraj Evrope. SEPA tako v prvi vrsti pomeni evroobmočje, območje držav članic Evropske unije, ki so prevzele evro kot skupno valuto, saj plačila potekajo v evrih. Plačila se izvajajo tako znotraj državnih meja kot čezmejno, pod enakimi pogoji z enakimi pravicami in obveznostmi za vse, ne glede na to kje se nahajajo. Pri oblikovanju SEPA je imela pomembno vlogo zakonodaja Evropske unije, še posebej Uredba 2560/2001. Ta gradi na integriranem trgu plačilnih storitev in učinkoviti konkurenci. Govori o tem, da ni razlikovanja med plačili v evrih, pa naj bodo ta čezmejna ali znotraj države. Uredba je močno posegla v prihodke ponudnikov plačilnih storitev v segmentu čezmejnih plačil, ob tem pa za ta plačila niso bili na voljo postopki, ki bi omogočali enako učinkovito poravnavo, kot je bila na voljo znotraj posamezne države. V letu 2002 so največje evropske banke sprejele strategijo vzpostavitve SEPA, se jasno zavezale temu cilju ter sprejele splošno strategijo za dosego ciljev SEPA. Novi plačilni instrumenti, ki jih bodo banke ponudile svojim strankam, bodo temeljili na plačilni shemi SEPA kreditnih plačil, plačilni shemi SEPA direktnih obremenitev in SEPA kartičnem okviru. Razvoj nacionalnih trgov evrskih plačil malih vrednosti je spodbudil prenovo, utrditev in preureditev prejšnjih načinov dela. Vsa plačila v evroobmočju so z uvedbo SEPA postala domača ter dosegajo takšno raven varnosti in učinkovitosti, ki je najmanj enaka prej najbolje delujočim nacionalnim plačilnim sistemom.
Ključne besede: SEPA, evroobmočje, Uredba 2560/2001, plačilna shema SEPA kreditna plačila, plačilna shema SEPA direktne obremenitve, SEPA kartični okvir, varnost, kakovost.
Objavljeno: 01.02.2011; Ogledov: 1327; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

10.
SEPA - PREDNOSTI IN POTENCIALI
Denis Kiralj, 2010, diplomsko delo

Opis: SEPA (Single Euro Payment Area) oz. enotno območje plačil v evrih je območje znotraj Evrope, kjer potrošniki, podjetja in drugi gospodarski subjekti lahko izvajajo in prejemajo plačila v evrih, neodvisno ali gre za plačilni promet znotraj nacionalnih meja ali čezmejni plačilni promet, pod istimi osnovnimi pogoji, pravicami in obveznostmi ne glede na njihovo lokacijo. To pomeni da lahko opravljajo negotovinska plačila malih vrednosti v evrih z enega samega računa in z uporabo enega samega niza plačilnih instrumentov, tako preprosto, učinkovito in varno, kot opravljajo plačila znotraj svoje države. SEPA ima močan učinek na znižanje bančnih provizij in spremembe operativnih stroškov ponudbene in povpraševalne strani, pri čemer se lahko ti učinki precej razlikujejo glede na naklonjenost do SEPA s strani vseh deležnikov. Učinki SEPA so namreč odvisni od intenzivnosti investicij v vzpostavitev SEPA ter od strategij uvajanja in sprejemanja SEPA s strani ponudnikov in uporabnikov plačilnih storitev. Ključno vlogo pri kreiranju SEPA ima seveda bančna industrija, ki z ustreznimi vlaganji vzpostavi nove plačilne sisteme. Vendar pa je uspešnost projekta SEPA v enaki meri odvisna od naklonjenosti uporabnikov plačilnih storitev do SEPA, ki ključno vplivajo na končni neto SEPA učinek za celotni trg in tržno upravičenost uvajanja SEPA. Nizka naklonjenost do SEPA na povpraševalni strani je pogosto posledica pomanjkanja zavedanja o možnih koristih SEPA in njeni pomembnosti za trg kot celoto. Zato je osveščanje teh deležnikov pomembna naloga evropskih regulatorjev.
Ključne besede: enotno območje plačil v evrih, čezmejna plačilna transakcija, Evropska unija, Evropska komisija, Uredba 2560/2001, Direktiva o plačilnih storitvah, Banka Slovenije, Evropska centralna banka, Evropski svet za plačila, mednarodna številka bančnega računa (IBAN), bančna identifikacijska koda (BIC), standardi UNIFI, STEP2, klirinško poravnalni mehanizmi SEPA, vse-evropska avtomatska klirinška hiša (PE-ACH), dodatne opcijske storitve, kreditno plačilo SEPA, direktna obremenitev SEPA, kartični okvi
Objavljeno: 01.02.2011; Ogledov: 1810; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (6,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici