1. Vpliv notranje faze na morfologijo polimernih materialov pri polimerizaciji emulzije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjePolona Lekan, 2025, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil sintetizirati poli(metil metakrilat-ko-etilen glikol dimetakrilat) monolite, krajše poli(MMA-ko-EGDMA), s polimerizacijo emulzij z različnim deležem notranje faze (0–95 vol%). Delež notranje faze se je izkazal kot ključen parameter za nastanek por in morfologijo končnega polimera. Pri nizkih deležih so nastali kompaktni monoliti, pri srednjih deležih se je razvila celična struktura z redkimi povezovalnimi porami, pri visokih deležih pa odprta makroporozna mreža.
S pomočjo FT-IR spektroskopije in elementne analize smo potrdili uspešno vključitev monomerov MMA in EGDMA v polimerno mrežo. S SEM analizo smo potrdili prehod od kompaktne do spužvaste strukture, pri čemer se je v območju med 60 in 95 vol% notranje faze pokazalo izrazito povečevanje primarnih por ter postopno nastajanje in širjenje povezovalnih por, ob sočasnem tanjšanju sten porozne mreže. Meritve so potrdile, da povprečni premeri por in povezovalnih por naraščajo s povečevanjem deleža notranje faze. Premeri primarnih por so se v analiziranih vzorcih gibali od najmanjših 2,6 μm pri vzorcu PL-02 do največjih 44,2 μm pri PL-13, kar kaže na izrazito povečanje velikosti por. Povezovalne pore so bile zaznane šele od vzorca PL-08 dalje, pri čemer so se njihove vrednosti gibale od 0,7 μm (PL-08 in PL-10) do 10,3 μm (PL-13). Pri PL-09 so bile primarne pore enotne (≈5,5 μm), povezovalne pa majhne (1,2–1,8 μm). Tako primarne kot povezovalne pore so torej dosegle največje dimenzije v vzorcu PL-13 (95 vol% notranje faze).
Specifična površina, določena z BET metodo, je prav tako naraščala z večanjem poroznosti in dosegla največjo vrednost 5,42 m²/g pri 80 vol% notranje faze. Rezultati tako jasno potrjujejo povezavo med deležem notranje faze, morfologijo in specifično površino polimernih materialov.
Ključne besede: HIPE, poliHIPE, poli(MMA-ko-EGDMA), delež notranje faze, poroznost, FT-IR spektroskopija, SEM, BET analiza.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (4,36 MB) |
2. Optimizacija postopkov končne obdelave v proizvodnji pigmenta TiO2 : magistrsko deloJaka Kugler, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo prikazuje raziskavo o optimizaciji postopkov končne obdelave pigmenta titanovega dioksida. Osredotočili smo se predvsem na optimizacijo postopkov omakanja ter na anorganske in organske površinske obdelave pigmenta za uporabo v tiskarskih barvah.
TiO2 pigmenti so običajno veliki nekje med 150 in 300 nm, vendar zlahka aglomerirajo v vodnih medijih, kar pa je odvisno od pH suspenzije delcev TiO2 in uporabe površinsko aktivnih sredstev. Da bi dosegli najboljše lastnosti tiskarskih barv je potrebno delce ločiti drug od drugega. V ta namen je treba v nadzorovanih pogojih izvajati postopke omakanja in površinske obdelave.
Z laboratorijskim delom smo ugotovili, da zniževanje pH suspenzije kalcinata poveča tvorbo aglomeratov delcev TiO2. Preučili smo tudi vpliv različnih površinsko aktivnih sredstev, ki izboljšajo disperzibilnost v postopku omakanja.
Anorganska površinska obdelava je bila izvedena z Al2O3, katerega vir sta bila prekurzorja NaAlO2 in Al2(SO4)3. Preučili smo vpliv kontroliranih in nekontroliranih pogojev na anorgansko površinsko obdelavo in kakšne so razlike, če uporabljamo samo natrijev aluminat ali natrijev aluminat in aluminijev sulfat skupaj. Organsko površinsko obdelavo smo izvedli z različnimi površinsko aktivnimi snovmi.
Uspešnost površinske obdelave in morfologijo delcev TiO2 smo določili s pomočjo presevne in vrstične mikroskopije. S pomočjo aparature za merjenje zeta potenciala smo določali spremembe elektrokemičnih lastnosti delcev TiO2. Spremljali pa smo tudi velikost in porazdelitev delcev pigmenta. Optične lastnosti pigmentov TiO2 smo določali z metodami določevanja efektivnosti sipanja svetlobe, opacitete, podtona in sijaja v tiskarskih barvah.
Kontrolirana anorganska površinska obdelava (pH in temperatura) z aluminijem zmanjša porazdelitev velikosti delcev TiO2 in izboljša sposobnost dispergiranja delcev TiO2 v vodi. Pri procesu organske površinske obdelave pa smo z določenimi modifikatorji izboljšali površinsko napetost pigmenta TiO2, disperzibilnost pigmenta v vodi in optične lastnosti pigmenta v tiskarskih barvah.
Ključne besede: titanov dioksid, pigment, površinska obdelava, tiskarske barve, SEM analiza, efektivnost sipanja svetlobe
Objavljeno v DKUM: 06.10.2021; Ogledov: 1204; Prenosov: 204
Celotno besedilo (4,04 MB) |
3. SINTEZA IN LASTNOSTI TRIBAZIČNEGA BAKROVEGA SULFATAStjepan Zagorščak, 2016, diplomsko delo Opis: Rešitev za prehrambene in okoljske težave je v trajnostnem kmetovanju s sodobnim varstvom rastlin. Vedno večji poudarek je predvsem na ekološkem kmetovanju, kjer je baker temeljno sredstvo za kemično zatiranje mnogih bolezni. V podjetju Cinkarna Celje d.d. je ena izmed dejavnosti tudi proizvodnja fitofarmacevtskih sredstev za varstvo rastlin na osnovi bakrovih aktivnih snovi.
Diplomsko delo zajema razvoj ustrezne sinteze tribazičnega bakrovega sulfata, katero je možno uvesti v obstoječe postrojenje obrata brez večjih sprememb oziroma investicij, hkrati pa zagotavljati ustrezno kvaliteto snovi, glede na zahtevane specifikacije aktivnih snovi za uporabo pri formuliranju fitofarmacevtskih sredstev.
Z izbrano sintezo smo s pilotnim poskusom pridobivanja snovi proizvedli tribazični bakrov sulfat, ki ustreza zahtevam specifikacije za aktivno snov - tribazični bakrov sulfat. Takšna snov je po odobritvi Komisije EU dovoljena za uporabo pri formuliranju fitofarmacevtskih sredstev.
Ključne besede: aktivna snov, sinteza, tribazični bakrov sulfat, XRD analiza, EDS / SEM analiza, fitofarmacevtsko sredstvo
Objavljeno v DKUM: 28.10.2016; Ogledov: 2000; Prenosov: 214
Celotno besedilo (3,90 MB) |
4. DOMENSKI MODEL OCENJEVANJA SPREJETOSTI IN UPORABE E-STORITEVBoštjan Šumak, 2011, doktorska disertacija Opis: Osrednja tema disertacije je sprejetost in uporaba e-storitev, pri čemer je bil glavni cilj disertacije opredelitev pomembnejših dejavnikov, ki signifikantno vplivajo na sprejetost in uporabo e-storitev. V doktorski disertaciji smo želeli na primeru specifične e-storitve empirično preizkusiti model, ki ga definira najsodobnejša teorija sprejetosti informacijskih tehnologij – združena teorija sprejetosti in uporabe tehnologij (Unified Theory of Acceptance and Use of Technology – UTAUT). Za primer specifične e-storitve smo želeli identificirati kontekstne faktorje, s katerimi bi dopolnili osnovni teoretični model UTAUT. V raziskavah smo se osredotočili predvsem na uporabniški vidik dojemanja uporabe e-storitev. V okviru disertacije smo želeli raziskati tudi, ali domena e-storitev vpliva na velikost in signifikantnost vplivov posameznih dejavnikov.
Iskanja odgovorov na zastavljena raziskovalna vprašanja in hipoteze smo se lotili na osnovi empiričnih pristopov k raziskovanju in oblikovanju novih znanj na področju sprejetosti in uporabe e-storitev. Iskanja empiričnih podatkov o velikosti in signifikantnosti vplivov posameznih faktorjev smo se lotili s sistematičnim pregledom literature. Za empirično primerjanje in statistično analizo velikosti vplivov po posameznih domenah e-storitev smo uporabili metodo meta-analize. Za specifični primer e-storitve smo izvedli kvantitativno-kvalitativno raziskavo s pomočjo spletne ankete, na osnovi katere smo poiskali pomembnejše konstrukte, ki vplivajo na uporabnikovo dojemanje o uporabnosti sistema za e-učenje. Na osnovi sistematičnega pregleda literature in kvalitativne raziskave smo definirali teoretični model, ki je temeljil na modelu UTAUT. Z izvedbo ankete smo pridobili empirične podatke, na podlagi katerih smo definiran teoretični model preverili. Teoretični model smo statistično analizirali in preizkusili s pomočjo metode strukturnih modelov – SEM (Structural Equation Modeling).
Izvirni rezultat raziskav predstavlja model UTAUT, dopolnjen s faktorji, ki pomembno vplivajo na uporabnikovo dojemanje o uporabnosti in enostavnosti uporabe sistema za e-učenje. Med poglavitne ugotovitve disertacije štejemo tudi ugotovitev, da je stopnja vpliva posameznih faktorjev na sprejetost in uporabo e-storitev odvisna od domene e-storitev. Rezultati raziskav ponujajo nove možnosti za nadaljnje raziskovanje. Rezultati raziskav prav tako predstavljajo osnovo za izvirne rešitve, ki lahko pripomorejo k boljšemu razumevanju razlogov, zakaj uporabniki e-storitve uporabljajo ali zavračajo.
Ključne besede: e-storitve, sprejetost e-storitev, meta-analiza, model sprejetosti, UTAUT, anketa, modeli strukturnih enačb, SEM
Objavljeno v DKUM: 18.04.2011; Ogledov: 3779; Prenosov: 651
Celotno besedilo (11,69 MB) |
