| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Timsko delo in interakcije zaposlenih v enoti intenzivne terapije
Špela Markovič, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Timsko delo, dobri medsebojni odnosi in kakovostna obravnava so na vseh področjih dela v zdravstvu izrednega pomena, še posebej v enotah intenzivne terapije, kjer je zdravstveno stanje obolelih življenjsko ogrožajoče, obravnava pa zahteva specialna znanja s področja intenzivne terapije. Metode: V magistrskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Izvedli smo kvantitativno presečno raziskavo, instrument je bil anketni vprašalnik. Le-ta je bil razdeljen med 80 zaposlenih v zdravstveni negi v dveh različnih okoljih: v enoti intenzivne interne medicine in v covid intenzivni terapiji javnega zavoda. Rezultati: Rezultati so pokazali, da je medsebojna komunikacija v timu covid intenzivne terapije ustreznejša kot na oddelku za intenzivno interno medicino. Anketirani v covid intenzivni terapiji se v trenutnem timu dobro počutijo, so pozitivno naravnani ter medsebojno solidno in odkrito komunicirajo. Na Oddelku za intenzivno interno medicino so rezultati v vseh trditvah zelo razpršeni, to pomeni, da so anketirani različnih mnenj in imajo na medsebojne odnose v timu različen pogled. Anketirani na Oddelku za intenzivno interno medicino se statistično značilno počutijo bolj obremenjene kot anketirani v covid intenzivni terapiji. Razprava in sklep: Delo v enoti intenzivne terapije zahteva multidisciplinarni pristop z visoko mero medsebojnega sodelovanja in sistematične organizacije. Ugotovili smo, da ne glede na to, v kakšnih pogojih dela delaš oz. s kakšnimi nepredvidljivimi situacijami se na delovnem mestu srečuješ, je pomembno, da imaš ob sebi ekipo oz. tim sodelavcev, na katere se lahko v vsakršni situaciji obrneš, poiščeš pomoč, zaupanje in oporo.
Ključne besede: enota intenzivne terapije, timsko delo, komunikacija, SARS CoV-2
Objavljeno v DKUM: 14.12.2021; Ogledov: 322; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (909,09 KB)

2.
Problematika nepravilne uporabe zaščitnih mask – zajem stanja v povezavi z epidemijo covida-19 v Sloveniji
Katja Kostanjevec, Valentina Rupnik, Sonja Slemenšek, Lea Školaris, 2021, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je preveriti stopnjo (ne)upoštevanja ukrepa uporabe zaščitnih mask v Sloveniji, in sicer v Ljubljani. Metode: Izvedli smo klasičen pregled literature in na osnovi tega z uporabo deskriptivne metode podali splošen opis preučevanega predmeta. S pomočjo terenske raziskave z metodo neposrednega strukturiranega opazovanja smo pridobili vpogled v stanje na treh različnih lokacijah v Ljubljani (Čopova ulica, Prešernov trg in Centralna tržnica Ljubljana) (n = 4.439). Ugotovitve: Od skupno 4.439 posameznikov, ki smo jih zaznali na območju opazovanja, jih je 52,4 % uporabljalo zaščitno masko pravilno, 27,7 % jih maske ni nosilo, 19,9 % pa je masko nosilo neustrezno. Iz tega izhaja, da je bilo neupoštevanje takrat veljavnih ukrepov dokaj obsežno. Omejitve/uporabnost raziskave: Namen raziskave je preučiti uporabo zaščitnih mask prebivalcev Slovenije v času epidemije covida-19. Raziskava je bila izvedena v prestolnici Slovenije – Ljubljani. Glavni omejitvi raziskave sta ozko časovno obdobje terenskega dela in osredotočenost na zgolj tri lokacije v enem mestu. Izvirnost/pomembnost prispevka: Gre za prvo terensko raziskavo o uporabi zaščitnih mask slovenskega prebivalstva v drugem valu epidemije covida-19. Praktična uporabnost: Izsledki raziskave bi pomagali izvršilni in zakonodajni veji oblasti pri nadaljnjem sprejemanju ukrepov in ozaveščanju prebivalstva o pomembnosti in vzrokih pravilne uporabe zaščitnih mask.
Ključne besede: zaščitne maske, nepravilna uporaba, epidemija, SARS-CoV-2, COVID-19, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 08.12.2021; Ogledov: 195; Prenosov: 23
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
COVID-19 pri otrocih z astmo
Barbara Sovec, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: COVID-19 je obolenje, ki ga povzroča SARS-COV-2 virus, medtem ko je astma kronično vnetje dihalnih poti, kjer pride do zožitve teh poti, kar posledično vodi v oteženo dihanje. Namen zaključnega dela je raziskati, kako COVID-19 vpliva na astmo pri otrocih in ali so ti otroci bolj dovzetni za to obolenje. Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematični pregled, analizo in sintezo znanstvene ter strokovne literature. Literaturo smo iskali s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev v podatkovnih bazah. Potek iskanja smo predstavili v PRISMA diagramu. Izvedli smo kritično oceno in ugotovitve analizirali ter sintetizirali s pomočjo kod in kategorij. Rezultati: Rezultati kažejo, da COVID-19 enako vpliva na otroke z astmo in drugimi kroničnimi obolenji, kakor tudi na otroke brez pridruženih obolenj. Posebnosti med obolevnostjo odraslih in otrok ni, prav tako ni dokazane razlike med COVID-19 pri astmatiku ter pri osebi brez pridruženega obolenja. Simptomi, potek bolezni in zdravljenje so odvisni od imunskega sistema posameznika, kadar pa je potrebno hospitalno zdravljenje, je to zdravljenje z oskrbo s kisikom in infuzijami, samo intenzivno zdravljenje pri otrocih je redko. Diskusija in zaključek: Čeprav je v podatkovnih bazah že veliko člankov v povezavi s COVID-19, je še vedno premalo poudarka na tem, kako COVID-19 vpliva na astmo pri otrocih, kar tudi raziskave same poudarjajo.
Ključne besede: SARS-COV-2, kronično obolenje, mladostnik
Objavljeno v DKUM: 23.11.2021; Ogledov: 284; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (564,10 KB)

4.
Vpliv pandemije COVID-19 na osebe z downovim sindromom
Đurđina Račetović, 2021, diplomsko delo

Opis: : COVID-19 je nalezljiva bolezen, ki je svet pahnila v stanje globalne epidemije. Države širom sveta so urejale epidemiološke ukrepe, kot so nošenje mask, umivanje rok in podobno. Ob tem pa je bila mestoma zanemarjena pozornost na ogrožene skupine ljudi in kako takšni ukrepi vplivajo na njih. Ljudje z Downovim sindromom so zaradi prirojenih anomalij v ogroženi skupini. Namen diplomskega dela je bil preučiti vpliv pandemije COVID-19 na osebe z Downovim sindromom.Med pandemijo COVID-19 ugotavljamo, da so ljudje z Downovim sindromom veliko bolj ogroženi za težji potek bolezni. Ugotavljamo tudi, da ni veliko literature na tem področju, vsaj slovenske ne. Področje je še neraziskano. Tuja literatura pa poroča o postavljanju enostavnih navodil za populacijo z Downovim sindromom, ki bi jim lahko sledili in tudi na ta način delovali preventivno.
Ključne besede: koronavirus, SARS-CoV-2, osebe s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 22.11.2021; Ogledov: 255; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (599,35 KB)

5.
Pedagoška praksa študentov razrednega pouka naosnovnih šolah v času epidemije covid- 19 (sars-cov-2) : magistrsko delo
Lucija Božnik, 2021, magistrsko delo

Opis: V času epidemije je pouk na vseh osnovnih šolah v Republiki Sloveniji potekal na daljavo, zato so študentje strnjeno pedagoško prakso opravljali na daljavo. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, katere namen je bil pridobiti mnenje študentov glede sodelovanja in odnosa z mentorjem v času prakse na daljavo, načina izvedbe pouka pri predmetih SPO in DRU, ter uporabe metod dela in komunikacije med učenci in učiteljem pri omenjenih predmetih, ter vključenosti študentov in njihovih izkušenj glede prakse na daljavo. V raziskavo so bili zajeti študentje, ki so v študijskem letu 2019/20 obiskovali 4. letnik 1. stopnje študijske smeri Razredni pouk na Univerzi v Mariboru in Univerzi v Ljubljani. Ugotovili smo, da je večina študentov, ki so z mentorjem imeli neformalen odnos, mnenja, da je mentorju bila v pomoč, med študenti, ki so pa z mentorjem imeli formalen odnos, pa je ta delež nižji. Študentje, ki so z mentorjem imeli formalen odnos, so v večji meri pogrešali več komunikacije in več povratnih informacij v primerjavi s tistimi, ki so imeli neformalen odnos. Za večino študentov je praksa na daljavo bila pozitivna izkušnja kar se tiče sodelovanja z mentorjem. Ugotovili smo, da so se študentje obeh fakultet pretežno strinjali s tem, da je praksa na daljavo bila koristna.
Ključne besede: pedagoška praksa, mentorstvo, pouk na daljavo, razredni pouk, epidemija, covid-19 (SARS-CoV-2)
Objavljeno v DKUM: 16.11.2021; Ogledov: 314; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

6.
Vpliv stresa na medicinske sestre pri obravnavi pacientov s Sars-CoV-2 okužbo
Daniela Herbaj, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Stres pri medicinskih sestrah, ki opravljajo delo na oddelkih s SARS-CoV-2 pozitivnimi pacienti, je čedalje pogostejša tema pogovora, vendar še vedno ne dovolj poudarjena in raziskana. Metode: V teoretičnem delu naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu pa kvantitativno metodologijo, ki izhaja iz filozofije pozitivizma. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki smo jih razdelili med zdravstvene delavce na Covid oddelkih. Vključili smo 30 ustrezno izpolnjenih vprašalnikov, podatke smo analizirali in grafično prikazali s pomočjo programa Microsoft Excel. Rezultati: Ugotovili smo, da anketirancem delo s Covid pozitivnimi pacienti občasno povzroča dodaten stres in nelagodje, saj v osebni varovalni opremi dnevno preživijo 5 ur ali več. Med opravljanjem dela na Covid oddelku jih je 87 % doživelo stresen dogodek, ki je bil največkrat oživljanje in nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja. 63 % anketirancev pri sebi opaža negativne znake stresa, ki jih v večini poskušajo odpraviti z rekreacijo v naravi in pogovorom z družino. Razprava in sklep: Medicinske sestre na Covid oddelkih nedvomno doživljajo stres, ki negativno vpliva na njihovo počutje. Stres ob delu s SARS-CoV-2 pozitivnimi pacienti bi lahko zmanjšali z razbremenitvijo zaposlenih, s povečanim kadrom in strokovno psihološko pomočjo zaposlenim.
Ključne besede: stres, zdravstveni delavci, SARS-CoV-2, koronavirus
Objavljeno v DKUM: 25.10.2021; Ogledov: 450; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

7.
Vpliv virusa SARS-CoV-2 na delovanje skupin organizirane kriminalitete : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Tamara Baltić, 2021, diplomsko delo

Opis: Decembra leta 2019 se je v Vuhanu na Kitajskem pojavil prvi primer dotlej še neznanega virusa hudega akutnega respiratornega sindroma 2 [SARS-CoV-2]. Zaradi njegove hitre širitve je bila Svetovna zdravstvena organizacija v začetku leta 2020 primorana razglasiti pandemijo, kar je pripomoglo k nastanku novih družbenih razmer, ki so se jim morali prilagoditi vsi posamezniki, hkrati pa so spremembe vplivale tudi na modifikacijo delovanja skupin organizirane kriminalitete. Ta se je po krajšem omejevanju delovanja večine svojih aktivnosti kmalu tako prilagodila, da je lahko skoraj nemoteno delovala. Da bi odkrili različne modifikacije in hkrati nove načine delovanja skupin organizirane kriminalitete med pandemijo virusa SARS-CoV-2, je bilo izvedeno strukturirano in obsežno iskanje ter pregled literature in drugih virov. Ustvarjena je bila podatkovna baza, na podlagi katere so bile opravljene osnovne analize, ki so omogočile vpogled v delovanje skupin organizirane kriminalitete v času pandemije virusa SARS-CoV-2. Ugotavljamo, da se je organizirana kriminaliteta v času pandemije osredotočila predvsem na zagotavljanje pomoči prebivalcem v obliki brezplačne dostave hrane ter higienskih paketov, s čimer je pridobila dolgoročno podporo lokalne skupnosti. Povečal se je tudi obseg kibernetske kriminalitete, ki je usmerjena zlasti v otroke in starejšo populacijo. V ozadju pa še vedno potekajo nezakonite dejavnosti (npr. trgovina z ljudmi), pri katerih je mogoče zaznati spremembe v poteh in metodah delovanja. Prav tako so se povišale cene storitev in produktov, ki jih zagotavljajo skupine organizirane kriminalitete, saj sta bila njihovo dobavljanje in proizvodnja veliko bolj rizična. Zaslediti je bilo tudi nove aktivnosti, npr. prodajo ponarejenih testov in cepiva proti virusu SARS-CoV-2. Opozarjamo pa, da bo dejanski vpliv skupin organizirane kriminalitete v času virusa SARS-CoV-2 viden šele po koncu pandemije.
Ključne besede: diplomske naloge, organizirana kriminaliteta, SARS-CoV-2, pandemija, koronavirus, modifikacija, COVID-19
Objavljeno v DKUM: 19.10.2021; Ogledov: 327; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

8.
Vpliv pandemije covida-19 na transport
Mateja Salcman, 2021, diplomsko delo

Opis: Konec leta 2019 je na Kitajskem izbruhnil nov gripi podoben virus, poimenovan SARS-CoV-2, bolezen, ki jo virus povzroča, pa covid-19. Virus se je razširil po celem svetu in razglašena je bila pandemija. Vlade so bile primorane ublažiti hitro širjenje virusa, zato so bili sprejeli strogi ukrepi, kot so zaustavitev javnega življenja, šolanje in delo od doma, zapiranje meja in obvezna 14-dnevna karantena ob vstopu v državo. To je nosilo posledice na različne panoge, med njimi tudi na transport. Potniški transport je bil v celoti zaustavljen ali je potekal pod strogimi pogoji. Tovorni transport se je srečal z raznimi novimi izzivi, kot so povečana ozka grla zaradi daljših časovnih dob na mejnih prehodih in pomanjkanje voznikov v času ukrepov. Sprejeta so bila sicer številna odstopanja od predpisanih zakonov za tovorni transport, da je lahko ta potekal kar se da nemoteno.
Ključne besede: pandemija, covid-19, SARS-CoV-2, potniški transport, tovorni transport
Objavljeno v DKUM: 06.07.2021; Ogledov: 716; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

9.
Duševno zdravje splošne populacije v času pandemije COVID-19
Elmir Uzeinović, 2021, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: COVID-19 je nalezljiva bolezen, ki je privedla svet v središče globalne pandemije ter za seboj pušča posledice na duševnem zdravju splošne populacije. Namen diplomskega dela je bil raziskati, kakšno je duševno zdravje splošne populacije v času pandemije COVID-19. Metodologija: Izvedli smo sistematičen pregled, analizo in sintezo znanstvene in strokovne literature s področja vpliva koronavirusa na duševno zdravje splošne populacije. Iskano literaturo smo pridobili v podatkovnih bazah PubMed in CINAHL s pomočjo zastavljenih vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Z upoštevanjem smernic smo prikazali potek iskanja literature s PRISMA diagramom ter rezultate predstavili opisno. Rezultati: V analizo smo vključili 16 člankov. Ugotavljamo poslabšanje duševnega zdravja splošne populacije v času pandemije COVID-19 ter porast duševnih motenj posameznikov po celem svetu. Ženske, mlajša populacija, študenti in tisti z visoko izobrazbo se soočajo z višjo stopnjo negativnih posledic na duševno zdravje v času pandemije. Avtorji poudarjajo negativen vpliv medijev ter povišano porabo psihoaktivnih substanc, kot tudi povišano stopnjo samomorilnosti pri moškem spolu. Diskusija in zaključek: Med pandemijo COVID-19 ugotavljamo visoko prisotnost duševnih motenj pri splošni populaciji, kot so depresija, generalizirana anksiozna motnja in posttravmatska stresna motnja, ter različne oblike psihološkega stresa. Raziskavo na področju duševnega zdravja med splošno populacijo bi bilo smiselno izvesti v slovenskem okolju, saj je področje neraziskano. Potrebno bi bilo usmeriti več pozornosti na promocijo duševnega zdravja, ugotavljanje vzrokov, ki imajo negativen vpliv na duševno zdravje, ter na smernice za njihovo odpravo.
Ključne besede: koronavirus, SARS-CoV-2, mentalno zdravje, prebivalstvo
Objavljeno v DKUM: 29.06.2021; Ogledov: 913; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (590,29 KB)

10.
Covid-19: Črni labod globalne ekonomije?
Rok Lovrin, 2021, diplomsko delo

Opis: Svet se spopada z epidemijo virusa SARS–Cov-2, ki povzroča bolezen COVID-19. Leto dni od izbruha epidemije in soočanja z boleznijo se nam porajajo številna vprašanja, vendar na večino izmed teh nimamo odgovora. Izbruh epidemije virusa in posledično bolezni je globoko zarezal tudi v ekonomsko sfero in povzročil negotovo stanje na globalnih trgih in v globalnih ekonomijah. Skozi proučevanje literature smo ugotavljali, da so bile nekatere gospodarske panoge prizadete bolj od drugih, nekatere so popolnoma zaprle svoja vrata, druge pa so z izbruhom epidemije pridobile, se razširile in beležijo znatno boljše poslovne rezultate, kot so jih pred izbruhom epidemije. Ugotavljamo, da dobrih poslovnih rezultatov ne gre pripisovati pripravljenosti na tovrstne dogodke, ampak lahko rezultate pripišemo dejavnostim, s katerimi se podjetja ukvarjajo. Dobri poslovni rezultati so lahko posledica naključja ali sreče. Šele v nadaljnjih letih bo mogoče z gotovostjo trditi, katere panoge in dejavnosti bodo v celoti izkoristile to, kar jim je bilo dano.
Ključne besede: COVID-19, SARS – Cov-2, globalna ekonomija, črni labod
Objavljeno v DKUM: 09.06.2021; Ogledov: 574; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici