| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 37
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj au nanodelcev z metodo ultrazvočne razpršilne pirolize za detekcijo protiteles proti SARS-CoV-2 : doktorska disertacija
Žiga Jelen, 2023, doktorska disertacija

Opis: V doktorskem delu so predstavljene študije, eksperimentalno delo, tehnike karakterizacije, rezultati in analize, s pomočjo katerih smo potrdili hipotezo, da je možno Au nanodelce (AuND) pripravljene z metodo ultrazvočne razpršilne pirolize (USP), konjugirati s ciljnimi antigeni SARS-CoV-2 in rekombinantnim IgG, da bodo delovali v imunoserološkem hitrem testu na lateralni tok (LFIA), za potrditev potencialne prisotnosti protiteles proti virusu SARS-CoV-2. S ciljno izbranimi parametri (0,5 g/l Au, 5 l/min N2, 2,5 l/min H2) smo z USP sintetizirali AuND iz prekurzorja na osnovi zlatovega (III) klorida. AuND smo zbirali v steklenicah z demineralizirano vodo. Določili smo optimalne stabilizatorje in njihove koncentracije: 2,5 g/L PVP 40K ((C6H9NO)n) ter naknadno dodani 1 g/L trinatrijevega citrata (Na3C6H5O7) in saharoze (C12H22O11), da bi preprečili AuND aglomeracijo. Presevna elektronska mikroskopija AuND je pokazala, da so okrogli, s povprečno velikostjo okoli 50 nm in ozko velikostno porazdelitvijo, brez defektov in nizkim ZETA potencialom, 2,4 mV, pri pH 7,5. Za odstranitev vode iz suspenzije z AuND in stabilizatorji je bila uporabljena liofiliazcija, ki je bila izvedena pri naslednjih pogojih: zamrzovanje pri –40 °C, 4 h, atmosferski tlak; primarno sušenje pri +20 °C, 12 h, 1–4 Pa; sekundarno sušenje pri +30 °C, 33 h, 1–4 Pa. Nastali posušeni AuND so ohranili vse lastnosti, ki so potrebne za funkcijo oznak v hitrih LFIA testih: visoka površinska energija, površinska plazmonska resonanca in proste karboksilne skupine za konjugacijo. V nadaljevanju izvajanja eksperimentov smo, da bi potrdili doktorske hipoteze, izvedli raziskavo in optimizacijo konjugacije AuND z antigenom SARS-CoV-2, ki je bodičasti protein S1 (ak 1-681), in s protitelesi na zajčji IgG (RMG03). Za določitev poteka konjugacije AuND smo uporabili posredne (gelske elektroforeze, UV-Vis, preizkus delovanja) in direktne (XPS, SIMS) metode. Rezultati so pokazali, da se med našim postopkom konjugacije, v fazah čiščenja odstranimo večinski delež PVP in saharoze, ter s tem sprostimo proste karboksilne funkcionalne skupine citratnih ionov, ki so vezani na povšini AuND. Na teh prostih mestih lahko poteče konjugacija prek prostih -NH2 skupin na proteinih. Njihovo funkcionalnost smo ovrednotili z eksperimentalnimi testiranji lastno razvitega LFIA testa. Na osnovi tega smo postavili model in mehanizem konjugacije AuND, ki predpostavlja, da poteka konjugacija z antigeni oziroma protitelesi prek tvorbe peptidnih vezi med N-koncem proteina in prostimi karboksilnimi skupinami citratnega iona, ki je vezan na površino AuND prek svojih karboksilnih skupin. Za dodatno potrditev funkcionalizacije AuND z izbranimi biomolekulami smo v sklepnem delu doktorskega dela izvedli klinično študijo na pacientih UKC MB, ki je bila odobrena s sklepom KME RS št. 0120-148/2021/3. Rezultati študije so pokazali, da testi dosegajo visoko občutljivost (83 %) tako na vzorcih nosnega sluza kot na vzorcih seruma, slabšo specifičnost (66 % sluz, 74 % serum), visoko negativno napovedno vrednost (94 %) in slabšo pozitivno napovedno vrednost (38 % sluz, 45 % serum). S študijo smo potrdili delovanje AuND v funkciji oznak, saj so se testne in kontrolne linije v lastno razvitem LFIA hitrem testu obarvale.
Ključne besede: Nanodelci zlata, SARS-CoV-2 virus, stabilizacija, konjugacija, LFIA testi, karakterizacija
Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 221; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (5,61 MB)

2.
3.
Vpliv pandemije covid-19 na proces poslovnega načrtovanja
Tanja Fic, 2023, diplomsko delo

Opis: Pandemija covida-19 je imela globok vpliv na globalno gospodarstvo in poslovanje podjetij. Diplomsko delo z naslovom "Vpliv pandemije covida-19 na proces poslovnega načrtovanja" se osredotoča na analizo, kako je ta nepričakovani dogodek vplival na proces poslovnega načrtovanja. Namen naloge je raziskati, kako so se organizacije prilagodile novim izzivom, ki jih je prinesla pandemija, ter kako so prilagodile svoje poslovne načrte za zagotovitev stabilnosti in trajnosti. Uporabljene so različne raziskovalne metode, vključno z deskriptivno analizo in strokovnimi intervjuji s področja poslovnega načrtovanja. Poglavitni rezultati raziskave vključujejo ugotovitve o spremembah, ki so se pojavile v procesih poslovnega načrtovanja med pandemijo, in oceno učinkovitosti ukrepov za zagotavljanje neprekinjenega poslovanja. Poleg tega naloga prinaša tudi ugotovitve o pomembnosti prilagodljivosti in inovativnosti v poslovnem načrtovanju v obdobjih nepredvidljivih kriz. Na podlagi analize in raziskave naloge so izpeljani zaključki, ki poudarjajo pomen prilagajanja procesa poslovnega načrtovanja na spremenljive razmere in potrebo po vključevanju scenarijev izrednih dogodkov v načrte neprekinjenega poslovanja. V zaključku bomo prav tako podajali priporočila za organizacije, kako izboljšati svoje procese poslovnega načrtovanja in povečati odpornost proti prihodnjim nepredvidljivim dogodkom, vključno s pandemijami, kot je pandemija covida-19. Zaključno delo služi kot prispevek k razumevanju vpliva pandemije na proces poslovnega načrtovanja in kot vodilo za prihodnje ukrepe v podjetjih in organizacijah.
Ključne besede: poslovno načrtovanje, načrtovanje neprekinjenega poslovanja, pandemija, SARS-CoV-2, covid-19
Objavljeno v DKUM: 14.12.2023; Ogledov: 396; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (879,67 KB)

4.
Study of gold nanoparticles conjugated with SARS-CoV-2 S1 spike protein fragments
Žiga Jelen, Janez Kovač, Rebeka Rudolf, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: This study reports on the successful conjugation of SARS-CoV-2 S1 spike protein fragments with gold nanoparticles (AuNPs) that were synthesised with Ultrasonic Spray Pyrolysis (USP). This method enables the continuous synthesis of AuNPs with a high degree of purity, round shapes, and the formation of a surface that allows various modifications. The conjugation mechanism of USP synthesized AuNPs with SARS-CoV-2 S1 spike protein fragments was investigated. A gel electrophoresis experiment confirmed the successful conjugation of AuNPs with SARS-CoV-2 S1 fragments indirectly. X-ray Photoelectron Spectroscopy (XPS) analysis confirmed the presence of characteristic O1s and N1s peaks, which indicated that specific binding between AuNPs and SARS-CoV-2 S1 spike protein fragments takes place via a peptide bond formed with the citrate stabiliser. This bond is coordinated to the AuNP’s surface and the N-terminals of the protein, with the conjugate displaying the expected response within a prototype LFIA test. This study will help in better understanding the behaviour of AuNPs synthesised with USP and their potential use as sensors in colorimetric or electrochemical sensors and LFIA tests.
Ključne besede: gold nanoparticles, ultrasonic spray pyrolysis, conjugation, SARS-CoV-2 S1, characterisation
Objavljeno v DKUM: 07.12.2023; Ogledov: 307; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (3,41 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Iskanje novih zaviralcev, ki preprečujejo vezavo SARS-CoV-2 na neuropilin 1 : magistrsko delo
Zala Serianz, 2023, magistrsko delo

Opis: Neuropilin 1 je eden najpomembnejših koreceptorjev vaskularnega endotelijskega rastnega faktorja A. Vključen je v številne fiziološke in patološke procese, med drugim sodeluje pri vezavi virusa SARS-CoV-2. Zaradi nujne potrebe po inovativnih strategijah boja proti virusu SARS-CoV-2 je magistrsko delo usmerjeno na računalniško pot odkrivanja potencialnih zaviralcev neuropilina 1 za preprečevanje vezave virusa SARS-CoV-2. Za uporabo tandemskega pristopa farmakofornega modeliranja in virtualnega rešetanja smo uporabili znano kristalno strukturo neuropilina 1 v kompleksu z zaviralcem EG01377 ter uveljavljene aktivne spojine iz znanstvene literature z določeno stopnjo zaviranja vezave različnih ligandov na neuropilin 1, s čimer smo pridobili dva različna farmakoforna modela. Z uporabo teh modelov pri virtualnem rešetanju smo uspešno identificirali 20 spojin zadetkov kot potencialnih zaviralcev neuropilina 1, ki bi jih bilo potrebno eksperimentalno preveriti za potrditev njihove vezavne afinitete in aktivnosti. Identificirane spojine smo primerjali z že znanimi aktivnimi spojinami za boljši vpogled v njihove strukturne podobnosti in z njimi povezane interakcije ligand-neuropilin 1.
Ključne besede: Neuropilin 1, SARS-CoV-2, zaviralci, farmakoforno modeliranje, virtualno rešetanje
Objavljeno v DKUM: 24.11.2023; Ogledov: 416; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (5,32 MB)

6.
Vpliv epidemije SARS-CoV-2 na organizacijsko klimo in motivacijo zaposlenih
Kaja Širovnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Uvod: V tako razvitem svetu so ljudje le stežka predstavljali, da bi lahko prišlo do izbruha epidemije, kaj šele pandemije in da se lahko ob tem ves poznan svet in vse naše vsakodnevne navade spremenijo in tudi zaključijo. Ob prihodu odmevnega nevarnega virusa SARS-CoV-2 so v prvi bojni liniji seveda zaposleni v zdravstvenih ustanovah, kjer se jim je njihovo vsakodnevne delo spremenilo na čisto nekaj novega in neznanega. Pri teh spremembah je zelo pomembna podpora višjih kadrov, vodstvu ter celotne organizacije. Organizacija je zadolžena za ohranjanje dobre organizacijske klime in s tem tudi spodbujanje pri motiviranosti ljudi za delo in podajanje v neznano. Namen: Namen raziskave je ocena mnenja zaposlenih zdravstvenih delavcev, iz kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v UKC Ljubljana, glede organizacijske klime v času pred epidemijo in v času epidemije SARS-CoV-2 in tudi evalvacija mnenj o motivaciji zaposlenih s strani vodstva. Temeljno vprašanje, ki smo ga zastavili in nas najbolj zanima je, ali se organizacija trudi, da je organizacijska klima in motivacija zaposlenih v času epidemije na podobnem nivoju kot pred epidemijo SARS-CoV-2. Metode dela: S pomočjo anonimnega spletnega anketnega vprašalnika (1KA) je bila izvedena raziskava. Anketni vprašalnik je v obliki presečne študije, uporabili smo kvantitativno raziskovalno metodologijo. Vprašalniki so bili razdeljeni med zaposlene v diabetološki ambulanti na kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v UKC Ljubljana. Raziskava je potekala 3 mesece, in sicer od 30. 6. 2021 do 30. 9. 2021. Od 24 zaposlenih je anketo ustrezno izpolnilo 17 anketirancev. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela na podlagi pregleda strokovne literature, znanstvenih člankov s pomočjo podatkovnih baz Google učenjak, PubMed, Cinahl in COBISS ter preučili tudi obstoječo tujo literaturo. Rezultati: Anketni vprašalnik nam je podal odgovore na vsa naša raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da je stopnja zadovoljstva z organizacijsko klimo in samim delom boljša v času pred izbruhom epidemije z virusom SARS-CoV-2, kot v času med epidemijo. Prav tako smo prišli do ugotovitev, da je stopnja motivacije v času med epidemijo upadla. Anketiranci so odgovarjali, da se jim zdi, da je organizacija v času med epidemijo neustrezno poskrbela za ohranjanje in dvig motivacije zaposlenih. Na podlagi pridobljenih odgovorov na raziskovalna vprašanja, smo dve od zastavljenih hipotez potrdili in dve hipotezi ovrgli. Razprava in zaključek: Odgovori na podana raziskovalna vprašanja nam podajo uvid v samo stanje organizacije v času pred in med izbruhom epidemije z virusom. Poda nam odgovor, da bi lahko organizacija v času med epidemijo bolje poskrbela za ohranjanje in izboljšanje stopnje organizacijske klime in motivacije zaposlenih. Ugotovitve naše raziskave in drugih raziskovalcev so bile podobne. Glede na situacijo z virusom, ki se ne umirja, vendar je ves čas nekonstantna, bi lahko organizacije poskrbele za boljše motiviranje zaposlenih in ohranjanje ustrezne organizacijske klime.
Ključne besede: virus SARS-CoV-2, zadovoljstvo zaposlenih, delovno vzdušje zaposlenih
Objavljeno v DKUM: 02.08.2023; Ogledov: 325; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

7.
Nalezljive bolezni pandemija koronavirusne bolezni COVID-19 v Sloveniji; Primer: vpliv ukrepov na ljudi ob epidemiji COVID-19
Nadja Gojak, 2023, magistrsko delo

Opis: Nalezljive bolezni predstavljajo velik medicinski problem od kar pomnimo. Pred več kot desetimi leti je veljalo prepričanje, da nalezljivih bolezni ni več. Medicinska znanost je zelo hitro napredovala, vendar vseeno ne dovolj hitro, da bi vse nalezljive bolezni izkoreninila. Decembra leta 2019 so v Wuhanu na Kitajskem zaznali več primerov pljučnic. Pri bolnikih so izključili številne običajne povzročitelje pljučnic ter respiratornih okužb in potrdili okužbo z novim koronavirusom, katerega so poimenovali SARS- CoV-2. Bolezen, ki jo povzroča COVID- 19.Pandemija nove koronavirusne bolezni se je v Slovenijo prvič uradno razširila 4. marca 2020, ko je bil odkrit prvi okuženi. 11. 3. 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo COVIDA-19. Direktor organizacije je države pozval, naj okrepijo prizadevanja za zajezitev širjenja virusa in pripravijo svoje zdravstvene zmogljivosti. Epidemija v Sloveniji je bila razglašena 12. 3. 2020 in takrat so se začeli tudi ukrepi, ki so zaznamovali državo. Z epidemijo covida-19 so se življenja ljudi korenito spremenila. Slovenija je tako kot mnogo drugih ostalih držav sprejela omejitvene ukrepe, da bi preprečila širjenje koronavirusa. Namen magistrske naloge je bilo opisati novo nalezljivo bolezen covid-19 ter preučiti vplive ukrepov na ljudi ob epidemiji covida-19 v Sloveniji (katere ukrepe so ljudje najbolj/najmanj upoštevali).
Ključne besede: koronavirus, covid-19, pandemija, epidemija, Sars-CoV-2, ukrepi
Objavljeno v DKUM: 01.08.2023; Ogledov: 561; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (3,88 MB)

8.
POZITIVNI IN NEGATIVNI VPLIVI PANDEMIJE COVID-19 NA PODJETJA
Mitja Potisk, 2022, diplomsko delo

Opis: V zaključkih leta 2020 se je v kitajskem mestu Wuhan začel širiti virus imenovan SARS-CoV2. Po skoraj dveh mesecih je svetovna organizacija za zdravje proglasila virus za svetovno pandemijo. Virus je med ljudmi povročal strah, izoliranost, bolezni in v nekaterih primerih tudi smrt. Posledično je imel velik vpliv na gospodarstvo tako v svetu kot tudi v Sloveniji. Zlasti so bili prizadeti turizem, gostinstvo, prehrambena panoga, a najbolj avtomobilska industrija. Pandemija je številnim gospodarstvenim panogam povzročila veliko negativnih posledic, a za nekatera tudi pozitivne. Podjetja, ki so doživela pozitivne vplive, so bila v veliki meri tista, ki so se ukvarjala s spletno prodajo, dostavo in zdravstvom. Veliko podjetij je na tržišču zaznalo tudi priložnosti, kako prilagoditi svoje dejavnosti pandemiji. Mnogo podjetij je začelo uporabljati priporočeno zaščito zaposlenih s šiviljskimi maskami, varnostno razdaljo ter drugimi dejavniki. V delu diplomske naloge sem se osredotočil na okolje podjetij, saj se je to med pandemijo zelo hitro spreminjalo, in na to, kako so vodje svoja podjetja prilagajali spremembam. S strani vlade so tedensko prihajala nova pravila in novi zakoni, ki so vplivali na podjetja in zahtevali spremembe v njihovem delovanju. V delu sem se osredotočil na negativne vplive pandemije na gostinstvo in pozitivne vplive na podjetja v povezavi s spletno prodajo v okviru prehrambene trgovine. Podjetja sem analiziral na podlagi PEST analize in z njo preučil dejavnike, ki so vplivali nanje.
Ključne besede: pandemija, virus, SARS-CoV, PEST analiza, dejavnost gostinstva in prehrambene trgovine.
Objavljeno v DKUM: 15.03.2023; Ogledov: 608; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

9.
Vpliv epidemije SARS-COVID-19 na poslovanje transportnega podjetja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa
Iva Majer, 2023, diplomsko delo

Opis: V letu 2019 smo se soočili s pandemijo, saj je na Kitajskem v mestu Wuhan izbruhnil novi virus SARS-CoV-2 in se globalno razširil. Virus je močno vplival na gospodarstvo in promet. Nekatera podjetja so bila primorana zapreti svoja vrata, ustavil se je javni in zasebni potniški promet. Ustavil se je prevoz blaga ne nujnih dobrin (pohištvo, oblačila, avtomobilska industrija ipd.) v trgovine, salone in poslovalnice. Posledično je veliko prevoznikov izgubilo ponudnike za prevoz blaga. Prevoz živil, medicinskih pripomočkov, zdravil in higienskih pripomočkov je potekal nemoteno. V času epidemije smo spremljali delovanje transportnega podjetja in kakšen vpliv je imela epidemija na dobiček. Zbirali smo informacije o prehodu meja ter potrebno dokumentacijo pri vstopih in izstopih v države. Analizirali smo podatke poslovanja podjetja pred in med časom epidemije in naredili primerjavo.
Ključne besede: cestni transport, SARS-Cov-2, epidemija, vplivi, poslovanje
Objavljeno v DKUM: 14.03.2023; Ogledov: 545; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (6,35 MB)

10.
Vpliv epidemije SARS-CoV-2 na kvaliteto življenja bolnikov z vnetnimi revmatskimi boleznimi
Domen Lah, 2022, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: SARS-CoV-2, revmatoidne bolezni, kakovost življenja, epidemija
Objavljeno v DKUM: 27.01.2023; Ogledov: 496; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

Iskanje izvedeno v 8.58 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici