| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SLABA BANKA: PRIMERJAVA ŠPANSKE IN SLOVENSKE SLABE BANKE
Žiga Damiš, 2016, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega projekta je predstavljeno, kako je prišlo do svetovne finančne krize leta 2008. Vse države so se takrat morale soočiti z dejstvom, da je tudi njih prizadela kriza, in se odločiti, kako posredovati, da bi bile posledice čim manjše. Raziskovali smo tudi, kdo so krivci za nastanek krize globalne razsežnosti. Ker se je kriza zgodila zaradi ameriškega drugorazrednega trga hipotekarnih posojil, se je seveda kriza najprej pojavila v ZDA, ker pa je ameriško gospodarstvo tako veliko in močno, se je kriza hitro razširila tudi v Evropo, saj so evropske banke veliko vlagale v ameriški trg hipotekarnih posojil. Slabe terjatve so nastale predvsem zaradi zgrešene politike bank, ki so dajale kredite fizičnim osebam in pravnim subjektom, za katere se je vedelo, da ne bodo sposobni vrniti najetih kreditov. Države so se morale odločiti, s katerimi instrumenti bodo ublažile posledice krize. Večina držav se je odločila za uvedbo slabe banke in prenos slabih sredstev. Ker pa poznamo več modelov slabe banke, se je bilo treba odločiti, kateri model izbrati, da bi tako čim prej izplavali iz krize. Opisali smo več modelov, ki so med bolj prepoznavnimi in uspešnimi. Podrobneje smo opisali slovenski model slabe banke – DUTB in ga primerjali s špansko slabo banko – SAREB. Primerjali smo ju po več kriterijih in predstavili ugotovitve.
Ključne besede: slaba banka, gospodarska kriza, protikrizni ukrepi, DUTB, SAREB
Objavljeno v DKUM: 02.12.2016; Ogledov: 1958; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (719,50 KB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici