1. Analiza trga dela v Sloveniji, Romuniji in ZDAMarinela Glavaš, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je rezultat podrobne analize trga dela za tri poljubno izbrane države, v našem primeru Slovenijo, Romunijo in ZDA. V diplomski nalogi raziskujem probleme, povezane s trgom dela, brezposelnost, pa tudi problem premajhne količine tega produkcijskega faktorja. Začetek predstavlja njegov teoretični del, kjer smo pregledali razloge za različne situacije na trgu dela in analizirali različne možnosti oz. »orodja«, ki jih imajo države na razpolago pri reševanju negativnih posledic, bodisi brezposelnosti ali pomanjkanja delovne sile. Hkrati smo podrobneje analizirali vsako državo posebej, kjer smo ugotovili, da se v nekaterih značilnostih bistveno razlikujejo. Z ekonometrično analizo smo poskušali ugotoviti, katere so tiste spremenljivke, ki najbolj vplivajo na brezposelnost v neki ekonomiji. S pomočjo pojasnjevalnih spremenljivk, kot so rast prebivalstva, neto tuje investicije, rast BDP, inflacija in državni izdatki, smo tvorili regresijsko enačbo po metodi najmanjših kvadratov. Ugotovili smo, da so si države glede na strukturo zaposlenosti nekoliko različne, kar je posledica različnih zgodovinskih okoliščin in socialnega sistema. Skupni so jim zlasti izzivi na trgu dela, ki jih bodo v prihodnosti omejevali novi, dodatni izzivi, zato bo proti njim ključno aktivno ukrepanje.
Ključne besede: Aktivna politika trga dela, brezposelnost, zaposlenost, Okunov zakon, Phillipsova krivulja, trg dela.
Objavljeno v DKUM: 01.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (1,62 MB) |
2. Ocena Kuznetsove krivulje v Sloveniji, Avstriji in NemčijiKatarina Leš, 2024, diplomsko delo Opis: Kuznetsova krivulja je ena izmed najbolj vztrajnih idej o gibanju gospodarske rasti in neenakosti. V sklopu diplomskega dela analiziramo teorijo Kuznetsove krivulje, pregledamo njegove kritike in veljavnost teorije danes. Podamo pregled empiričnih raziskav in opis gibanja gospodarske rasti ter dohodkovne neenakosti v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji. Analiziramo in preverimo veljavnost hipoteze Kuznetsove krivulje za navedene države. V sklopu ekonometrične analize uporabimo spremenljivke vezane na dohodek, izobrazbo, državno potrošnjo, mednarodno trgovino, neto tuje investicije, delovno silo in neenakost med spoloma. Z uporabo metode najmanjših kvadratov analiziramo gibanje dohodkovne neenakosti in Kuznetsovo krivuljo potrdimo v primeru Slovenije, ne moremo je potrditi za Avstrijo in Nemčijo. V primeru Slovenije statistično značilno na vrednost Ginijevega indeksa vplivajo leta šolanja, delež industrije v BDP, državna potrošnja, delež delovne sile s terciarno izobrazbo, GDI in rast neto dohodka. Pozitivna povezava je vidna samo med državno potrošnjo in Ginijevim indeksom. V primeru Avstrije statistično značilno na odvisno spremenljivko vpliva delež industrije v BDP in delež delovne sile s terciarno izobrazbo. V primeru Avstrije imajo vse navedene spremenljivke negativen vpliv na vrednost odvisne spremenljivke. V primeru Nemčije imajo statistično značilen vpliv na Ginijev indeks delež industrije v BDP, delež delovne sile s terciarno izobrazbo, državni izdatki za izobrazbo in neto pritok NTI.
Ključne besede: ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, dohodkovna neenakost, Kuznetsova krivulja, Slovenija, Avstrija, Nemčija.
Objavljeno v DKUM: 06.09.2024; Ogledov: 110; Prenosov: 30
Celotno besedilo (2,09 MB) |
3. Krivulja razpoloženja za globlje razumevanje literarnega besedila in spodbujanje empatične zmožnosti : magistrsko deloNina Lavrenčič, 2024, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil preučiti vpliv krivulje razpoloženja kot metode grafičnega ponazarjanja besedila na razumevanje in empatijo bralcev. Želeli smo ugotoviti razlike med tradicionalno interpretacijo literarnega dela in krivuljo razpoloženja, s katero lahko prikažemo čustveno stanje literarnih likov. Zanimale so nas morebitne razlike med sodelujočima skupinama glede na njihovo dojemanje vsebine, čustveni odziv in oceno empatije. V pedagoški intervenciji je sodelovalo 39 četrtošolcev. V kontrolno skupino je bilo vključenih 21 učencev, v eksperimentalno pa 18. Podatke smo pridobili s pomočjo treh merilnih pripomočkov. Za preverjanje razlik v razumevanju mladinskega literarnega besedila smo uporabili vprašalnik odprtega tipa, ki je vseboval 6 odprtih vprašanj, vezanih na vsebino. Za ugotavljanje razlik v empatiji bralcev smo analizirali pisma učencev obeh skupin. Primerjava pisem je bila narejena s pomočjo treh lestvic, ki smo jih za potrebe magistrskega dela priredili po Indeksu medosebne reaktivnosti. Uporabili smo tri lestvice, in sicer lestvico sprejemanja perspektive, lestvico fantazije in empatičnosti. Za ugotavljanje razlik na ravni empatije do literarnih oseb pa smo uporabili ocenjevalno lestvico, ki je vsebovala 12 zaprtih vprašanj. Ugotovili smo, da krivulja razpoloženja lahko prispeva k boljšemu razumevanju čustvenih stanj likov in razvoju empatije pri otrocih.
Ključne besede: Krivulja razpoloženja, metode grafičnega ponazarjanja besedila, empatična zmožnost, literarno besedilo, slovenščina.
Objavljeno v DKUM: 01.08.2024; Ogledov: 136; Prenosov: 35
Celotno besedilo (3,49 MB) |
4. Računski model za analizo trdnosti smrekovega lesa : magistrsko deloJure Fakin, 2023, magistrsko delo Opis: Čeprav je les v uporabi že od pradavnine, je splošno razumevanje njegovega mehanskega obnašanja zelo skromno. V magistrskem delu je na osnovi rezultatov izvedenih statičnih in dinamičnih tri-točkovnih upogibnih preizkusov, bil določen materialni model smrekovega lesa. Vrednosti statičnih materialnih parametrov so bile določene s postopkom inverzne določitve, ki temelji na zaporednem izvajanju numeričnih simulacij. Na osnovi rezultatov dinamičnih upogibnih preizkusov je bila določena enačba S-N krivulje, na osnovi katere je bila potrjena S-N krivulja, pridobljena z numeričnimi simulacijami. Končen rezultat je bil razvit in potrjen materialni model, s katerim je mogoče predvideti odziv komponent iz smrekovega lesa izpostavljenih statični obremenitvi in napovedati njihovo življenjsko dobo pri cikličnem utripnem obremenjevanju v tangencialni orientaciji lesnih vlaken.
Ključne besede: smrekov les, eksperimentalno testiranje, numerične simulacije, inverzna določitev materialnih parametrov, S-N krivulja.
Objavljeno v DKUM: 07.11.2023; Ogledov: 359; Prenosov: 58
Celotno besedilo (3,80 MB) |
5. Določitev Wöhlerjeve krivulje za izbrano jeklo z rotacijskim upogibnim preizkusom : diplomsko deloUrban Smogavec, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je skonstruirana Wöhlerjeva krivulja za jeklo 42CrMo4 na osnovi rotacijskega upogibnega preizkusa po standardu ISO 1143. V delu je opisano utrujanje materiala, utrujenostne razpoke, različne vrste obremenitev za utrujanje in namen dinamičnih preizkusov in Wöhlerjeva krivulja. Predstavljen je material, uporabljen v tem delu, izbrani način preizkušanja, opisan je rotacijski upogibni stroj, oblika in mere preizkušancev, načrt izvedbe preizkusov, rezultati preizkusov in diskusija.
Ključne besede: dinamični preizkusi, utrujanje, Wöhlerjeva krivulja, jeklo 42CrMo4
Objavljeno v DKUM: 07.07.2023; Ogledov: 348; Prenosov: 41
Celotno besedilo (2,04 MB) |
6. Primerjava dinamičnega programiranja in požrešne metode pri optimizaciji brezizgubnega stiskanja avdia s prileganjem krivulj : diplomsko deloLuka Železnik, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je najprej opravljen pregled brezizgubnih algoritmov za stiskanje avdia, nato pa sledi prestavitev nove lastne metode, ki temelji na prileganju daljic in Bézierovih krivulj 2. reda avdiosignalu. Opisani sta dve inačici algoritma, zasnovani s strategijama požrešne metode in dinamičnega programiranja. Sledi še primerjava obeh inačic med seboj in z obstoječimi brezizgubnimi algoritmi.
Ključne besede: računalništvo, algoritem, Bézierova krivulja, Riceovo kodiranje, prilagodljivo binarno zaporedno kodiranje
Objavljeno v DKUM: 20.10.2022; Ogledov: 646; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,46 MB) |
7. Anaerobna razgradnja hmeljevine glede na različne dodatke - potek temperaturne krivulje ter primerjava vsebnosti rastlinskih hranil pred in po procesu razgradnje : diplomsko deloPatricija Halužan, 2021, diplomsko delo Opis: Hmeljevina (trta in listi hmelja), ki ostane po spravilu pridelka hmelja, predstavlja dragocen vir organske mase in hranil za vračanje na kmetijske površine. Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije smo v okviru evropskega projekta LIFE BioTHOP, s katerim vpeljujejo v slovenska hmeljišča biokrožno gospodarstvo, na kmetijah Jelen in Gajšek, po obiranju hmelja v letu 2019 postavili poskus, s katerim smo preučevali proces anaerobne razgrajevanje hmeljevine, prepletene z vrvico iz polimlečne kisline (PLA), z različnima dodatkoma (piščančji gnoj in pripravek iz alg in bentonita) v primerjavi s kontrolo (brez dodatka). V kupih smo spremljali temperaturo v času procesa razgradnje pod črno folijo ter primerjali C/N razmerje in vsebnost hranil na začetku in na koncu procesa po petih mesecih. Temperaturni prag za razgradnjo PLA vrvice in za higienizacijo je bil dosežen v kupu z dodatkom pripravka iz alg in bentonita in v kupu z dodatkom piščančjega gnoja. Kupa hmeljevine, kjer smo dodali piščančji gnoj ali pripravek iz alg in bentonita, sta imela ožje C/N razmerje ob koncu razgradnje v primerjavi s kontrolo. V kupu z dodatkom piščančjega gnoja se je nakazala višja vsebnost fosforja ob koncu razgradnje v primerjavi s kontrolnim kupom in kupom z dodanim pripravkom iz alg in bentonita. Vsebnost kalija se je z anaerobno razgradnjo občutno povišala v vseh kupih. Po kakovostnem razredu in vsebnosti težkih kovin bi bil za gnojenje najprimernejši kup z dodatkom Glenorja. PLA vrvica se je v vseh obravnavanjih z anaerobnim procesom po petih mesecih dobro razgradila.
Ključne besede: hmelj, hmeljevina, anaerobna razgradnja, temperatura, temperaturna krivulja, biomasa
Objavljeno v DKUM: 13.10.2021; Ogledov: 1050; Prenosov: 75
Celotno besedilo (3,16 MB) |
8. Adherenca in persistenca pri imunomodulatornih zdravilih za multiplo sklerozo izdanih na receptIvana Radić, 2021, magistrsko delo Opis: Uvod: V zadnjih letih je bilo zaslediti povečan trend opravljenih študij na osnovi izdanih
receptov, kar nam je omogočilo zajeti velik raziskovalni vzorec uporabnikov
imunomodulatornih zdravil (IMZ) pri multipli sklerozi med letoma 2011 in 2015. Na
osnovi teh smo izračunali adherenco in persistenco IMZ uporabnikov na zdravila.
Metode: Adherenca je bila ocenjena na osnovi metode CMA5 v persistentnem obdobju z
dovoljenimi vrzelmi do 180 dni. Vpliv neodvisnih spremenljivk na adherenco in
persistenco je modeliran z multivariatno logistično regresijo in Coxovo regresijo.
Rezultati: Mediana CMA5 in delež adherentnih terapevtskih epizod je pri enem letu
uporabe in več kot enem letu uporabe IMZ pri peroralnih IMZ (teriflunomid (TERI) in
dimetilfumarat (DMF)) enaka (0,994, 86,8 %) in (0,994 in 85,9 %), pri fingolimodu (0,96,
81,7 %) in (0,983, 88 %), ter pri injekcijskih IMZ (0,966, 59,9 %) in (0,968, 75,4 %). Stopnja
persistence terapevtskih epizod med 2011 in 2013 je po šestih mesecih in enem letu
enaka (prekinitve, zamenjave), (95,3 %, 88,8 % in 98,4 %, 96,8 %) za fingolimod ter
(91,4 %, 86,7 % in 97,1 %, 95,2 %) za injekcijska IMZ. Med letoma 2014 in 2015 je
persistenca enaka (94,5 %, 93,2 % in 97,7 % in 95,4 %) za fingolimod, (91 %, 89 % in
92,4 %, 89,6 %) za injekcijska IMZ ter (95,5 %, 95,4 % in 97,7 % in 96,6 %) za TERI in DMF
skupaj. Terapija z drugim zdravilom, izkušena kohorta in druga peroralna IMZ pozitivno
vplivajo na adherenco (OR = 2,899, IZ (1,659−5,357)), (OR = 0,301, IZ (0,223−0,405), (OR
= 3,478, IZ (1,959−6,174)).
Razprava in sklep: Prejemniki peroralnih IMZ (TERI in DMF) in fingolimoda so bolj
adherentni in persistentni na predpisano terapijo kot prejemniki injekcijskih IMZ.
Ključne besede: multipla skleroza, Kaplan–Meier krivulja, imunomodulatorna zdravila, populacijska študija, retrospektivna analiza.
Objavljeno v DKUM: 17.08.2021; Ogledov: 1203; Prenosov: 99
Celotno besedilo (1,03 MB) |
9. OFFSHORE PODJETJA IN NOVA PRAVILA V EUAlex Masten, 2019, diplomsko delo Opis: V zadnjih letih je zaradi razkritij dokumentov, kot so Panamski papirji in rajski papirji, obdavčitev in s tem pojav offshore podjetij postala zelo aktualna tema, ki se redno pojavlja v novicah. Na eni stani vzbuja zanimanje množice za boljše razumevanje tega globalnega fenomena, medtem ko na drugi strani povzroča skrbi in predstavlja velik izziv državam in mednarodnim organizacijam, ki se borijo proti njihovemu izkoriščanju za različne namene.
Čeprav se lahko offshore podjetja uporabljajo za legalne in upravičene namene, je med njimi veliko število navideznih podjetij, ustanovljenih z razlogom izigravanja davčnih sistemov domicilnih držav, ki so v večini primerov razvite države s tradicionalnimi visokimi davčnimi stopnjami in dobro urejenim davčnim režimom. Po več desetletjih izkoriščanja agresivnih davčnih struktur je v ospredje stopil predvsem negativen pomen, ki ga lahko imajo davčni sistemi posameznih davčno preveč sproščenih jurisdikcij na gospodarstvo drugih držav, ki kot posledico doživljajo izgubo davčnih prihodkov iz naslova obdavčenja in se vse težje ščitijo pred t. i. erozijo nacionalne davčne osnove zaradi podjetij in posameznikov, ki uporabljajo vedno kompleksnejše strukture čezmejnega načrtovanja. Stopili smo v »vročo« fazo regulacije, predvsem na področju avtomatične izmenjave podatkov, ki predstavlja glavno orodje v boju proti davčnim utajam.
Pri omejevanju uporabe offshore podjetij za uživanje davčnih ugodnosti ima pomembno vlogo tudi nova Direktiva sveta (EU) 2018/822, znana tudi kot DAC6, saj so sprejeti ukrepi daljnosežni in najbolj obširni do zdaj, saj gre za obsežno in podrobno poročanje o čezmejnih davčnih ureditvah vse do končne ravni vpletenih posameznikov oz. upravičenih lastnikov.
S tem ko postaja zakonodaja na tem področju vedno bolj obsežna in stroga, se postavlja vprašanje, ali se offshore industrija, ki je v preteklih letih doživljala nenehno rast, počasi približuje začetku svojega konca.
Ključne besede: Offshore podjetja, »shell podjetja«, Lafferjeva krivulja, agresivno davčno načrtovanje, seznam nekooperativnih jurisdikcij, DAC6.
Objavljeno v DKUM: 16.12.2019; Ogledov: 1421; Prenosov: 152
Celotno besedilo (1,27 MB) |
10. Ekstremalni problemi psa in žogeAna Rozman, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so predstavljene optimalne poti, ki jih mora pes preteči oziroma preplavati, da pride do žoge, ki se nahaja v morju, pri čemer se spreminja položaj psa in oblika obale. Obravnavo ekstremalnih problemov pričnemo z najosnovnejšim problemom, ko želi pes, ki se nahaja na ravni obali, najhitreje priti do žoge, ki se nahaja v vodi. Problem rešimo računsko, z iskanjem globalnega minimuma obravnavane funkcije, in geometrijsko, s konstrukcijo optimalnih poti. Razvijemo tudi lemo, ki govori o razmerju med časom, ki ga pes potrebuje za plavanje in tek na določeni razdalji, ter konstruiramo kot, pod katerim mora plavati od obale proti žogi pri optimalni poti. Nadaljujemo s prvo izpeljanko osnovnega ekstremalnega problema, in sicer psa z ravne obale prestavimo v morje. Tudi ta problem rešimo računsko in geometrijsko. Poiščemo mejno množico točk, pri kateri je direktno plavanje enako hitro kot optimalna pot preko kopnega. Pri tem prvič za točko bifurkacije pojmujemo dolžino obale, drugič pa položaj žoge. Pri drugem izpeljanem ekstremalnem problemu psa z ravne obale prestavimo na kopno. Pri reševanju naletimo na analogijo z lomnim zakonom pri prehodu svetlobe iz ene snovi v drugo. Nalogo zaključimo z obravnavo tretjega izpeljanega ekstremalnega problema, kjer se pes nahaja na neravni obali. Problem rešimo geometrijsko, s konstrukcijo optimalnih poti.
Ključne besede: ekstremalni problem, globalni minimum, optimalna pot, točka bifurkacije, bifurkacijska krivulja, lomni zakon
Objavljeno v DKUM: 10.04.2019; Ogledov: 1264; Prenosov: 85
Celotno besedilo (2,63 MB) |
