| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 40
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjalna Analiza Poslovnega Bontona Rusije, Japonske in Indije
Luka Fabijan, 2017, diplomsko delo

Opis: Poslovni bonton se razlikuje od trga do trga. Mednarodni tržnik mora obvladati osnove poslovnega bontona v vsakem kulturnem okolju, ne glede na to, ali se na poslovno pot podaja prvič ali ne. Znati se mora soočiti z drugačno kulturo, vrednotami, prepričanji. Uspešnost mednarodnega tržnika je velikokrat posledica spoštovanja poslovnega bontona tuje kulture. V mednarodnem poslovanju je tveganje, ki izhaja iz kulturnega okolja neke države relativno visoka. Kulturno okolje tujega trga je sestavljeno iz družbenih organizacij in ustanov, norm in vrednot, religije, jezika, izobraževalnega sistema, umetnosti in estetike ter materialne kulture. Trženje in kultura se najbolj povezujeta skozi komunikacijo, poslovni bonton in organizacijsko upravljanje. V poslovnem bontonu sta ključna spoštovanje in upoštevanje drugačnosti. Mednarodni tržnik bo večkrat del konfliktov, saj so drugačne kulture pogosto težko sprejemljive. Zato je dobro, da posluje profesionalno, pošteno, potrpežljivo, in da upošteva poslovni bonton tuje kulture. Ključne sestavine poslovnega bontona so prvi vtis, verbalna in neverbalna komunikacija, poslovna oblačila in urejenost posameznika, pozdravljanje, poslovni sestanki, poslovni obed in poslovna darila. Kultura Rusije je pod močnim vplivom nekdanjega sovjetskega političnega režima. Zaradi tranzicije države se ruski poslovni bonton v primerjavi s poslovnim bontonom Japonske in Indije še vedno spreminja. Ruski poslovneži cenijo medosebne odnose, pravičnost ter poslovne partnerje, ki dobro govorijo njihov jezik. Vodja jim pomeni vse, medtem pa podrejeni v določenih podjetjih težko izražajo svoja mnenja. Japonci cenijo pripadnost svoji kulturi, delujejo timsko, spoštujejo hierarhijo, so potrpežljivi, posredni in gostoljubni. Indijci poskušajo vsako družinsko vrednoto povezati s poslovnimi vrednotami. Vzorec družinskega življenja prenašajo v poslovni svet, in podobno kot Japonci, strogo spoštujejo hierarhične ravni. V indiji imata spoštovanje avtoritete in ustvarjanje dolgoročnih odnosov s poslovnimi partnerji zelo pomembno vlogo.
Ključne besede: mednarodno poslovanje, poslovno okolje, kultura, medkulturne razlike, poslovni bonton, Rusija, Japonska, Indija.
Objavljeno: 04.03.2019; Ogledov: 809; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (661,08 KB)

2.
Analiza značilnosti poslovnih pogajanj v Rusiji in na Japonskem
Martina Medved, 2018, diplomsko delo

Opis: V današnjem času so že večinoma vsa velika podjetja postala globalna. V želji po širjenju na tuje trge je postalo neizogibno, da poslujemo z drugačnimi kulturami od naše. Slednje se med seboj tako razlikujejo, da se skoraj ne da primerjati dveh držav, ki bi bile kulturno popolnoma enake. Zato so tudi pogajanja med različnimi kulturami vedno bolj zahtevna od tistih v domačem okolju. Pogajalci, ki želijo nastopati na tujih trgih, se morajo zavedati, da obstajajo velike kulturne razlike med narodi, zato se morajo pozanimati in poučiti o njihovih značilnostih ter posebnostih in se jim znati prilagajati. V diplomskem projektu raziskujemo, kaj je kultura in pomen poznavanja te ob vstopanju na tuje nepoznane trge. Osredotočamo se na dve državi, Rusijo in Japonsko, in podrobneje analiziramo njuno kulturo, poslovno kulturo ter pogajalski slog.
Ključne besede: mednarodno poslovanje, kultura, poslovna kultura, poslovna pogajanja, Rusija, Japonska
Objavljeno: 29.11.2018; Ogledov: 439; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (803,20 KB)

3.
Ukrepi za reševanje gradbenih družb iz položaja nelikvidnosti in insolventnosti
Anastasiya Ananyeva, 2017, diplomsko delo

Opis: Gradbeništvo je nenehno izpostavljeno ekonomskim vplivom. Če se gradbena podjetja na negativne vplive ne odzovejo pravočasno, hitro zapadejo v stanje nelikvidnosti, kar vodi do insolventnih postopkov – prisilne poravnave ali stečaja. Prisilna poravnava bi morala z rekonstrukcijo dolgov zagotavljati pogoje za uspešno nadaljnje poslovanje, medtem ko sta cilja stečaja poravnava dolgov in prenehanje poslovne osebe. V diplomskem projektu smo na primeru slovenskih gradbenih podjetij raziskovali, zakaj postopek prisilne poravnave ne nudi dokončne rešitve za nezmožnost poravnave dolgov, temveč vodi samo v stečaj. V drugem delu diplomskega projekta smo raziskovali stanje gradbeništva v Rusiji in ruski stečajni postopek, ki se v primeru možnosti za rešitev podjetja začne s prisilno poravnavo ali stečajem, če te možnosti ni. V raziskavo smo vključili tudi avstrijsko zakonodajo in primerjali tri države – Slovenijo, Rusijo in Avstrijo.
Ključne besede: stečaj, prisilna poravnava, gradbeništvo, Slovenija, Rusija, Avstrija
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 507; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1011,14 KB)

4.
Analiza političnih in ekonomskih odnosov med evropsko unijo in rusijo
Benjamin Topolko, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju so obravnavani politični in gospodarski odnosi med Evropsko unijo in Rusijo, dvema velikima gospodarstvoma, ki imata tudi skupno mejo. V 90. letih prejšnjega stoletja je Evropska unija dobivala vse večjo vlogo na svetovnem političnem zemljevidu, v tem tisočletju pa je pridobivala tudi članice iz vzhodnega dela Evrope. Njeni odnosi z Rusijo so dobili podlago z Dogovorom o partnerstvu in sodelovanju iz leta 1997. Diplomski seminar se osredotoča na odnose med gospodarstvoma po letu 2012 in v ta namen sta najprej predstavljeni njuni politični in gospodarski vlogi v svetu. Vloga Evropske unije je predstavljena skozi vlogo Evropskega sveta, Evropske službe za zunanje delovanje, obseg in strukturo mednarodne trgovine in tuje neposredne investicije. Vloga Rusije je predstavljena skozi prizmo njene vloge na Bližnjem vzhodu, v Evrazijski uniji, obsegu in strukturi mednarodne trgovine in tujih neposrednih investicijah. V nadaljevanju oblikujemo pregled razvoja političnih odnosov med Evropsko unijo in Rusijo po letu 2012, najprej s programom Štirje skupni prostori in nato s sankcijami, ki so vsebovale diplomatske in restriktivne ukrepe, ukrepe, sprejete za področje Krima, in ruske povračilne ukrepe. V sklopu pregleda gospodarskih odnosov po letu 2012 predstavljamo vstop Rusije v Svetovno trgovinsko organizacijo in gospodarske sankcije Evropske unije. Temu sledi pregled trgovinskega toka blaga in storitev, trgovinske bilance in tujih neposrednih investicij med gospodarstvoma.. Predstavljeni so tudi njuni trenutni politični in gospodarski odnosi z nekaterimi napovedmi. Vlogo posrednika je med velesilama želela odigrati tudi Slovenija, zato je v predzadnjem poglavju diplomskega seminarja podan tudi kratek pregled odnosov med Slovenijo in Rusijo ter zunanjepolitičnih stališč Slovenije do sankcij Evropske unije.
Ključne besede: Politični odnosi, gospodarski odnosi, sankcije, mednarodna trgovina, tuje neposredne investicije, Evropska unija, Rusija, Slovenija.
Objavljeno: 01.12.2017; Ogledov: 1030; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (407,85 KB)

5.
VPLIV OKOLJSKIH SPREMENLJIVK NA IZBIRO STRATEGIJE ODNOSOV Z JAVNOSTMI PODJETIJ V RUSIJI
Katja Lumbar Globočnik, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: Doktorska disertacija proučuje Vpliv okoljskih spremenljivk na izbiro strategije odnosov z javnostmi podjetij v Rusiji in temelji na glavni tezi, da okoljske spremenljivke nanje vplivajo. Naša raziskava teoretično temelji na normativnem modelu globalnih odnosov z javnostmi (Sriramesh in Verčič 2001) in sodobnejših študijah avtorjev teorije odličnosti in njihovih študentov (Grunig in drugi 2002, Huang 1997, 2004; Rhee 1999, 2002; Sha 1999, 2004, 2009). Raziskovalno temo smo umestili v globalni kontekst odnosov z javnostmi in opredelili razvoj in trenutno stanje stroke, ki je na ruskem trgu prisotna šele zadnjih 30 let. Na osnovi podatkov, pridobljenih v letih 2012/2013, smo v disertaciji odgovorili na tri raziskovalna vprašanja. Na prvo vprašanje – Katere okoljske spremenljivke so prisotne na ruskem trgu? – smo odgovorili v teoretičnem delu, kjer smo opredelili družbeno kulturo, medijsko okolje in infrastrukturo. Odgovor na drugo raziskovalno vprašanje – Katere strategije odnosov z javnostmi prevladujejo na ruskem trgu? – smo pridobili na podlagi izsledkov iz empirične raziskave – poglobljenih intervjujev, izvedenih med predstavniki 16 slovenskih podjetij, in spletne ankete med 225 strokovnjaki za odnose z javnostmi iz podjetij v Rusiji. Po naših podatkih in nekaterih sorodnih študijah (npr. Ragozina 2007, Pysh in Pritchard 2009), lahko sklepamo, da se v gospodarskih odnosih z javnostmi v Rusiji najpogosteje izbirajo strategije osebnega vpliva, kulturnega prevajalstva, dvosmerne in simetrične strategije, medtem ko asimetrično komuniciranje in strategijo konzervacije ter enosmerno strategijo podjetja izberejo redkeje. Naša raziskava je pokazala trend dviga izbire etičnega proti neetičnemu komuniciranju, vendar tudi močno prisotnost strategije osebnega vpliva, ki ni nujno vedno v okvirih etičnega delovanja. Visoka uporaba strategije kulturnega prevajalstva kaže, da je za mednarodna podjetja še vedno priporočljivo, da zaposlijo ruske strokovnjake za odnose z javnostmi, ki delujejo kot »prevajalci« podjetij. Ali obstaja povezanost med posameznimi okoljskimi spremenljivkami in izbiro strategij odnosov z javnostmi podjetij v Rusiji (tretje raziskovalno vprašanje), smo ugotavljali s spletno anketo za kulturo družbe in medijsko okolje ter v intervjujih, kamor smo vključili še infrastrukturo. S korelacijsko analizo smo potrdili, da obstaja med kulturo družbe in strategijami odnosov z javnostmi srednje močna statistično značilna povezanost (r = 0,485**) pri 1 % tveganju, medtem ko je med medijskim okoljem in strategijami povezava šibkejša, vendar tudi statistično značilna pri 5 % tveganju (r = 0,213*). Z multiplo regresijo smo v osrednjem empiričnem delu pokazali, da kultura družbe značilno vpliva na strategije odnosov z javnostmi in da z njo lahko pojasnimo 23 % variabilnosti strategij. Izsledki pa niso pokazali statistično značilnega vpliva medijskega okolja, vendar smo z multiplo regresijo potrdili, da medijsko okolje značilno vpliva na simetrično, etično, dvosmerno, enosmerno in neetično komuniciranje. V kvalitativni analizi smo ugotovili, da je vpliv medijskega okolja na strategije odnosov z javnostmi pomemben, pa čeprav manj izrazit kot vpliv kulture družbe. Vpliv infrastrukture, predvsem politike, na vse plasti življenja, tudi poslovni svet omejuje ali spodbuja izbor posameznih strategij odnosov z javnostmi. Potrdili smo, da so osebna mreženja in poznanstva kljub njihovi stereotipnosti še vedno dejstvo v dogovornem ruskem poslovnem sistemu. Plačane in pogosto prilagojene novice dneva kreirajo javno mnenje in so daleč od kodeksa novinarske etike. Medijski sistem je v Rusiji nadzorovan s strani države in omejen. Ugotavljamo, da se predvsem multinacionalke, ki prihajajo večinoma z Zahoda, soočajo z različnimi in kompleksnimi javnostmi, zato brez upoštevanja omenjenih okoljskih dejavnikov, pri komuniciranju ne morejo biti uspešna.
Ključne besede: ruski odnosi z javnostmi, strategije odnosov z javnostmi, okoljske spremenljivke, družbena kultura, medijsko okolje, infrastruktura, podjetja, Rusija
Objavljeno: 10.11.2017; Ogledov: 1115; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (3,10 MB)

6.
Vloga in pravna ureditev medijev v Rusiji
Daria Tumanova, 2017, diplomsko delo

Opis: Množični mediji so ena od najpomembnejših institucij sodobne družbe. Njihova vloga pri oblikovanju, delovanju in evoluciji družbene zavesti je ogromna.V diplomskem delu smo predstavili vlogo množičnih medijev v Rusiji, zgodovino njihovega razvoja ter preučili kako jih urejajo, predvsem pravno. Nato smo naredili primerjalno analizo pravne ureditve medijev v Rusiji in v Evropske Uniji, za predstavnico katere smo izbrali Nemčijo. Na koncu smo opredelili učinkovitost obstoječega sistema pravne ureditve in podali glavne smeri razvoja za njegovo izboljšanje.
Ključne besede: množični mediji, pravna ureditev, rusija, komunikacije
Objavljeno: 24.10.2017; Ogledov: 510; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (574,40 KB)

7.
Metodološki okvir za analizo poslov v tujih valutah v poslovnih bankah
Vasilii Bulutov, 2017, magistrsko delo

Opis: Tema diplomskega dela je metodološki okvir za analizo poslov v tujih valutah v poslovnih bankah. V sodobnih razmerah pri povečani konkurenci se je pozornost na deviznem trgu povečala. Ker ima vsaka država, ki sodeluje v mednarodni trgovini in investicijah, svojo lastno valuto, morajo biti te valute zamenjane v druge valute za financiranje trgovskih in kapitalskih transakcij. Trenutno deluje veliko število bank, za katere je pomembno, da so univerzalne, kar pomeni, da skuša skoraj vsaka banka zagotoviti vse vrste bančnih in nebančnih uslug, saj pri vseh dejavnostih poslovanja ustvarja dohodek. Treba je predstaviti temeljni koncept o tem, kaj je valuta. Ta izraz odraža vrsto valute v različnih državah, ki je obvezna za sprejem za plačilo blaga in storitev, kupljenih na ozemlju neke države. Vsaka država ima svojo lastno valuto, kot so rubelj, dolar, evro itd., ki je določena z zakonskimi določili. Denar, ki se uporablja v mednarodnih gospodarskih odnosih, postane mednarodna valuta. Prisotnost nacionalne valute zagotavlja neoviran pretok blaga ter omogoča plačilo vseh državljanov, ki so zaposleni v javnih zavodih. Devizne transakcije so predmet vladnega in bančnega nadzora in kontrole. V državah z delno zamenljivimi valutami in omejitvami na finančno transakcijskem področju je velikost bančnega deviznega položaja odvisna od nacionalnega deviznega položaja, ki služi kot orodje za nadzor valute. Devizne transakcije lahko izvajajo pooblaščene banke; to so poslovne banke, ki so od centralne banke prejele licenco za izvajanje menjalniških poslov, in sicer vključno z bankami s tujim kapitalom in bankami, katerih kapital je v celoti v tuji lasti. Obstajajo tudi ključni transakcijski koncepti brez katerih ni mogoče določiti vrednosti nekaterih poslov. Eden teh konceptov je mednarodni menjalni trg. V ožjem smislu predstavlja ustavni mehanizem, ki usmerja odnose pri nakupu in prodaji tujih valut, pri čemer je večina poslov sklenjenih med bankami. Takšno razmerje ne velja le med bankami in njihovimi klient, temveč tudi med posameznimi klienti. Realizacija potreb se zgodi na posebnih deviznih trgih, kjer se pod vplivov ponudbe in povpraševanja spontano ustvarijo menjalne tarife. Menjava z devizami postane glavna aktivnost za nekatere komercialne banke. Devizni trg spada pod globalni finančni trg. To področje je urejeno z gospodarskimi odnosi, katerih subjekt je poslovanje menjalnih kapitalskih naložb, ko je nakup in prodaja tujih valut, enako velja tudi za prodajo in nakup premoženja v tujih valutah. Ureditev valutnega trga se izvede z oblikovanjem in reguliranjem okvirja, ki ureja trg. Vsi, ki hočejo sodelovati na tem trgu, morajo skozi postopek pridobitve dovoljenja. Država in kontrola deviz vključuje nadzor nad marketinškimi normami in pravili, in sicer glede na trenutno zakonodajo in zahteve borze. Opažamo, da je sodobni devizni trg zapleten in dinamičen gospodarski sistem, ki deluje v okviru celotnega svetovnega gospodarstva. Devizni trg se je dosledno razvijal, postajal je vse bolj kompleksen in se prilagajal novim pogojem. Razvoj je potekal v smeri od lokalnih centrov trgovine z menicami v tujih valutah do enotnega avtentičnega mednarodnega trga, katerega gospodarsko vlogo je težko preceniti. Skupaj z razvojem in izpopolnjevanjem deviznega trga so se razvijale in izpopolnjevale tudi valutne operacije, pojavljale so se njihove nove oblike, izboljševala se je tehnika njihove izvedbe. Banka ima vrsto tradicionalnih vrst dejavnosti, ki so povezane z gotovino, plačili, devizami (operacije v tuji valuti) in drugim. Povezava med osnovnimi vrstami bančne dejavnosti se menja pod vplivom gospodarskih pogojev, industrijskega cikla ter ekonomske in politične situacije. V magistrski nalogi smo raziskovali metodološka vprašanja analize valutnih operacij. V teoretičnem delu smo obravnavali različne pristope h koncepciji deviznega trga in valutnih operacij ter k njihovemu zgodovinskemu razvoju. Poleg tega smo preučili razvrščanje valutnih operacij, v
Ključne besede: valuta, valutne operacije, devizni trg, Rusija
Objavljeno: 13.07.2017; Ogledov: 552; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

8.
Vpletenost obveščevalno-varnostnih služb v politične umore
Anja Janko, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se navezuje na problematiko svobodnega izražanja ruskih politikov in novinarjev, ki želijo širši javnosti s svojimi raziskovanji prikazati tudi temno plat političnega vodenja in upravljanja Rusije. Politična elita ne podpira posameznikov, ki postavljajo preveč vprašanj o zadevah, ki bi morale ostati tajne. Skozi novejšo zgodovino smo bili priča mnogim političnim umorom, ki so se na ozemlju današnje Ruske federacije začeli pojavljati že leta 1919, začenši z atentatom na Jefimovića Rasputina. Dandanes smo bolj pogosto priča dogodkom, ko oporečnike pred smrtjo psihično ustrahujejo z grozilnimi pismi ali klici, v preteklosti pa so politični umori potekali brez predhodnih ustrahovanj. Obveščevalne službe ščitijo interese države in poskrbijo za utišanje določenih posameznikov, ki delujejo v breme vodilnih političnih osebnosti. Na ozemlju Ruske federacije se je pojavilo vprašanje o demokratičnosti države, saj se skozi leta povečujejo umori vplivnih ljudi. Najbolj odmevni primer je povezan z nekdanjim pripadnikom obveščevalne službe Aleksandrom Litvinenkom, ki se je odločil, da ne samo Rusiji, vendar tudi celemu svetu pove resnico o načinu delovanja in tajnih nalogah, ki jih je moral izvajati kot zaposleni v Zvezni varnostni službi (FSB). Zaradi številnih groženj in ustrahovanj se je z družino preselil v Anglijo, kjer je kmalu zatem umrl za hudo zastrupitvijo. Podobno se je zgodilo tudi z novinarko Ano Politkovsko ter s politikoma Borisom Nemcovom in Sergejem Jušenkom. Umorjeni so bili na višku svoje ustvarjalne moči, ravno ko so začeti javnosti sporočati, da je čas za spremembe. Preiskava umorov je bila po mnenju javnosti v vseh primerih opravljena površno in nerazumljivo. Čeprav naj bi bili storilci za zapahi, javnost od sodišč še vedno zahteva dodatne preiskave.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalno-varnostne službe, politični umori, Rusija, diplomske naloge
Objavljeno: 10.07.2017; Ogledov: 705; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (643,70 KB)

9.
INSTITUCIONALNA ZASNOVA EVRAZIJSKE UNIJE
Iris Štelcar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava Evrazijsko unijo kot mednarodno organizacijo, ustanovljeno z namenom sodelovanja med nacionalnimi gospodarstvi držav članic, ki zagotavlja prosti pretok blaga, storitev, kapitala in delovne sile. Članstvo državam članicam zagotavlja ohranitev njihove suverenosti in enakovredno obravnavanje ter od njih zahteva uskladitev politik na vseh področjih sodelovanja. Nastala je 29. maja 2014, s Pogodbo o vzpostavitvi Evrazijske unije, ki so jo podpisali predsedniki Rusije, Belorusije in Kazahstana, vendar je s svojim delovanjem pričela šele 1. januarja 2015. Poleg omenjenih držav podpisnic ustanovne pogodbe sta njeni državi članici še Armenija in Kirgizistan. Čeprav je organizacija relativno mlada, se države med seboj zelo dobro poznajo, saj so v prejšnjem stoletju sestavljale Zvezo sovjetskih socialističnih republik. Evrazijska unija je zelo dobro razvita, saj so Rusija, Belorusija in Kazahstan že leta 2010 vzpostavile skupno carinsko tarifo in odpravile mejne kontrole, leta 2012 so vzpostavile enotno gospodarsko območje in ustanovile Evrazijsko ekonomsko Komisijo, sestavljeno iz Sveta Komisije in Upravnega odbora Komisije, ki skrbi za delovanje in razvoj organizacije. V diplomskem delu izpostavljam tudi ostale institucije Evrazijske unije, in sicer Vrhovni evrazijski ekonomski Svet, Evrazijski medvladni Svet in Sodišče Evrazijske unije, ki delujejo v okviru pristojnosti, dodeljenih s strani Pogodbe o vzpostavitvi Evrazijske unije in mednarodnih pogodb Evrazijske unije. Že na podlagi podobnega poimenovanja institucij kot v Evropski uniji lahko ugotovimo, da je omenjena organizacija služila kot model pri ustanovitvi Evrazijske unije, zato v diplomskem delu primerjam značilnosti in pravne akte obeh unij. Kljub uspešnemu začetku in dejstvu, da je Evrazijska unija največja proizvajalka nafte in zemeljskega plina na svetu ter pomembna proizvajalka jekla in električne energije, prihodnost Evrazijske unije naj ne bi bila tako svetla. Njena slaba stran je velika razlika v gospodarstvih držav članic, kar dokazuje dejstvo, da je gospodarstvo Evrazijske unije v veliki večini odvisno od ruskega gospodarstva. Naslednja slabost, na katero namiguje veliko nasprotnikov Evrazijske unije, je, da ne gre za ekonomsko povezavo držav, ampak za politično, saj naj bi pri njeni ustanovitvi šlo za željo Rusije po ponovnem oblikovanju Sovjetske zveze, kar ruski predsednik Vladimir Putin, zanika. Diplomsko delo zaključujem z zastavljenimi cilji Evrazijske unije, ki jih bodo države članice skušale doseči v prihodnosti in s preverjanjem tez, ki sem si ju postavila pred začetkom raziskovanja problema diplomskega dela.
Ključne besede: Evrazijska unija, Pogodba o vzpostavitvi Evrazijske unije, Evrazijska ekonomska Komisija, Vrhovni evrazijski ekonomski Svet, Evrazijski medvladni Svet, Sodišče Evrazijske unije, Rusija, Belorusija, Kazahstan, Armenija, Kirgizistan, carinska unija, enotno gospodarsko območje.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 1331; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (761,20 KB)

10.
KONFLIKTI POLJSKO-LITOVSKE ZVEZE V DOBI JANA II. KAZIMIRJA S POUDARKOM NA UPORU V PODROČJIH DANAŠNJE UKRAJINE
Tilen Bakal, 2016, diplomsko delo

Opis: Kot nakaže naslov, sem se v diplomski nalogi osredotočil na dogajanje in predvsem konflikte v poljsko-litovski zvezi sredi 17. stol., ko ji je vladal nesrečni Jan II. Kazimir iz dinastije Vasa. Pod njegovim krmarjenjem je država, tistega časa ena največjih in najmočnejših v Evropi, doživljala spremembe, ki so posledica desetletja in stoletja dolgih napetosti ter sovražnosti s sosednjimi silami. Tako je v obdobju dobrih dvajsetih let, od leta 1648, poljsko-litovska zveza doživela velikanski upor kozakov v Ukrajini pod karizmatičnim Hmelnickim, čemur je sledila vojna s Tatari, napad vzhajajoče Rusije ter invazija Švedov. Kos pogače so si želeli odrezati še Prusi in Sedmograščani, ob koncu vladanja Jana Kazimira pa se je nad državo z juga zgrinjal še en mogočen sovražnik – Osmanski imperij. Za lažje razumevanje vzrokov za takšne sovražnosti med velikimi sosedami sem v diplomski nalogi zajel tudi dogajanje nekaj desetletji pred uporom Hmelnickega, delovanje same poljsko-litovske zveze (družba, religija) ter še posebej samo kozaško vprašanje. Državi je bilo v ponos, da je Plemiška republika, a prav to jo je pripeljalo do „potopa“.
Ključne besede: Jan II. Kazimir, Vasa, poljsko-litovska zveza, Poljska, Litva, Ukrajina, Rusija, Švedska, kozaki, šlahta, plemstvo, vojne, 17. stol.
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 728; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici