1. Velika Britanija in Koroška, 1918–1920Janez Osojnik, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je avtor prikazal odnos britanske zunanje politike do političnih problemov na Koroškem v obdobju od konca prve svetovne vojne do izvedbe plebiscita oktobra 1920. V ta namen je avtor analiziral neobjavljene primarne vire, ki jih hrani Britanski državni arhiv (The National Archives) v Londonu. Upošteval je tudi objavljene dokumente britanske diplomacije in najbolj relevantno literaturo. Koroško vprašanje je želel prikazati na izviren način, saj dosedanje študije niso poglobljeno upoštevale zornega kota Velike Britanije, ene izmed takrat najpomembnejših držav pri kompliciranem oblikovanju povojne ureditve Evrope in sveta. Območje Celovške kotline je namreč takoj po koncu prve svetovne vojne postalo sporno, saj sta si ga želeli priključiti Avstrija in Država SHS, ki sta nastali na ruševinah Avstro-Ogrske. Do januarja 1919 sta državi (Država SHS se je decembra 1918 združila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino SHS) spor preko vojaških bojev in pogajanj o premirju reševali sami, nato pa so vmes posegle svetovne velesile, ki so na pariški mirovni konferenci oblikovale povojno ureditev sveta in na koncu za Celovško kotlino določile izvedbo ljudskega glasovanja – plebiscita. Njegovo izvedbo so zaupali t. i. mednarodni plebiscitni komisiji (ki jo je vodil britanski polkovnik Sydney Capel Peck), ki se je v slabih štirih mesecih delovanja soočala s številnimi problemi, na koncu pa v določenem roku izvedla plebiscit. Avtor je ugotovil, da so do aprila 1919 koroškemu vprašanju Britanci posvečali malo pozornosti, v naslednji fazi pa kar veliko. Vsekakor so bili že zgodaj seznanjeni z nacionalno strukturo Koroške oz. bolje rečeno Celovške kotline, obenem pa tudi z gospodarskimi razmerami v njej in njenim ekonomskim potencialom. Britanci so se tudi zavedali, da je etnična meja med nemško in slovensko govorečim prebivalstvom potekala po reki Dravi, a pri takšni razmejitvi niso vztrajali. Diplomacija Londona je skušala ohraniti nevtralen odnos do obeh sprtih strani, medtem ko je Italija podpirala avstrijske interese, Francija jugoslovanske, ameriški predsednik Wilson pa je zagovarjal nedeljivost Celovške kotline. Arhivsko gradivo nam hkrati ponuja veliko novih elementov, da bolje osvetlimo in učinkoviteje obrazložimo kompleksnost enega izmed tedanjih ključnih geopolitičnih vprašanj povojne Evrope, in sicer kako omogočiti Avstriji ugodne gospodarske razmere, da bi samostojno zaživela. Zavezniki so namreč želeli preprečiti njeno združitev z Nemčijo (anšlus) in širjenje boljševizma vanjo.
Ključne besede: Koroška, Velika Britanija, Avstrija, Kraljevina SHS, 1918–1920, diplomacija, plebiscit, pariška mirovna konferenca, gospodarstvo, Sydney Capel Peck, Charles Delme Radcliffe, Rudolf Maister
Objavljeno v DKUM: 03.02.2021; Ogledov: 1149; Prenosov: 218
 Celotno besedilo (769,73 KB) |
2. MAISTROVA PREVRATNA DOBA (1.11.1918 – 31.12.1918) V MARIBORU IN NJEGOVI OKOLICI V LUČI ČASNIKOV MARBURGER ZEITUNG, SLOVENSKI GOSPODAR IN STRAŽAMatej Petelinšek, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se posveča tematiki Maistrove prevratne dobe 1918/1919, natančneje dogodkom v novembru in decembru v Mariboru in njegovi okolici, in sicer v luči treh takrat v Mariboru izhajajočih časnikov. Govora je o pronemško usmerjenem Marburger Zeitung in na drugi strani slovenski javnosti namenjenima Slovenskemu gospodarju in Straži.
Obdobje, o katerem je govora, je čas, v katerem je lahko Slovenija v sklopu države SHS in kasneje kraljevine SHS pričela konkretneje živeti in oprijemljivo uresničevati svoje že v preteklosti obstoječe želje oziroma zadane cilje – osamosvojitev izpod nemškega jarma. Z razpadom Avstro-Ogrske se je že dalj časa prisotno stremenje po lastni državi tudi uresničilo, kar se zrcali v ustanovitvi države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Nemška Avstrija, ki je nastala na pogorišču nekdanje monarhije, se seveda ni hotela odreči svojemu nekdanjemu ozemlju, vsaj celotnemu ne. Na območje, okoli katerega se je v smislu, h kateri državni tvorbi pripada, dvignilo veliko prahu, je bil tudi Maribor z njegovo okolico. Mariborsko vprašanje je bilo le eno, a vsekakor najpomembnejše v sklopu vprašanj o severni meji, pri rešitvi katerega je izjemno vlogo odigral general Rudolf Maister Vojanov.
Poglavitni cilj diplomskega dela je analiza podajanja snovi v omenjenih časnikih v času prevratne dobe in ugotavljanje prisotnosti problema pristranskosti na praktično vseh področjih od politike in kulture pa vse tja do prehrambnih vprašanj.
Ključne besede: Marburger Zeitung, Maribor, prevratna doba 1918/1919, pristranskost, Rudolf Maister Vojanov, Slovenski gospodar, Straža.
Objavljeno v DKUM: 19.03.2013; Ogledov: 3881; Prenosov: 517
Celotno besedilo (6,11 MB) |
3. Boj za slovensko severno mejo 1918-1920Sara Klokočovnik, 2009, diplomsko delo Opis: Ob koncu prve svetovne vojne smo Slovenci s koroškim plebiscitom izgubili Koroško, z Rapalsko mirovno pogodbo pa Primorsko. Te izgube sta z vidika ohranjevanja narodove celote ublažila le zasedba slovenskega narodnega mejnega območja na Štajerskem novembra 1918 in priključitev Prekmurja h Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. V Mariboru in severno od njega je pogumno in odločno nastopil Rudolf Maister, ki ga je Narodni svet pooblastil, da je z vojaki prevzel mesto in vso vojsko v severovzhodni Sloveniji. Kljub nasprotovanju vlade v Ljubljani so bili Maistrovi prostovoljci tisti, ki so rešili, kar se je rešiti dalo. Prav tako je narodna zavest pomagala k zmagi generala Maistra in slovenskih železničarjev, da je bila zlomljena stavka na železnici, ki je imela namen zadušiti slovensko vojsko v mestu in onemogočiti promet.
Vojaška in politična zasluga Maistrovih borcev je, da so s svojim bojem rešili za Slovenijo štajersko Podravje in od Koroške Mežiško dolino. Brez njih bi izgubili večji del Spodnje Štajerske, tako kot smo izgubili Koroško.
Ključne besede: deklaracijsko gibanje, državni prevrat, mobilizacija, boj za slovensko severno mejo, Rudolf Maister, boji za Radgono, Koroška v prevratnem času, koroški plebiscit, propaganda.
Objavljeno v DKUM: 17.11.2009; Ogledov: 6903; Prenosov: 1103
Celotno besedilo (1,39 MB) |
