1. »Sintegre holokausto« – genocid gorenjskih SintovMarjan Toš, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Pred drugo svetovno vojno je v tedanji Dravski banovini (jugoslovanski Sloveniji) živelo 1107 Romov in okoli sto petdeset Sintov – staroselcev na Gorenjskem ter še okoli 300 potujočih Sintov, ki so bili razpeti med Avstrijo in Slovenijo. Po okupaciji in razkosanju Slovenije aprila leta 1941 so bili Sinti na Gorenjskem, ki je spadala pod nemško okupacijsko območje, med prvimi množično zaprti v nacističnih zaporih v Begunjah. Od tam so bili izseljeni v Srbijo, kjer so številni moški pobegnili k partizanom, večino pa so zaprli v koncentracijska taborišča na območju Srbije, največ v Staro Sajmište v Beogradu. Tam jih je čakala enaka usoda kot Rome in Jude, ki so jih v Srbiji že na začetku okupacije množično aretirali in načrtno pobijali. Čeprav so sicer nacisti razlikovali Sinte od drugih Romov, so bili oboji žrtve njihove rasne politike. Med njimi tudi slovenski Romi in Sinti.
Ključne besede: Romi, Sinti, nacizem, holokavst, genocid, žrtve
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (2,70 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Varnost v lokalnih skupnostih in Romi v jugovzhodni Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAlen Golobič, 2024, diplomsko delo Opis: Živimo v družbi, v kateri je nestrpnosti iz dneva v dan več. Le-ta je v veliki meri prisotna v lokalnih skupnostih, kjer živijo Romi. Iz pregleda literature izhaja, da bivalni problemi, s katerimi se soočajo pripadniki te največje evropske manjšine, vplivajo na njihov neuspeh v šoli, visoko stopnjo brezposelnosti ter slabo zdravstveno in socialno stanje. Vse našteto, poleg različnih predsodkov in stereotipov, otežuje oziroma onemogoča njihovo integracijo v slovensko družbo na različnih področjih.
Zaradi navedenega in zaradi tako imenovane teorije etiketiranja oziroma stigmatiziranja so Romi postali marginaliziran del slovenske družbe. V okviru diplomskega dela je bila opravljena raziskava o varnostni situaciji v jugovzhodnem delu Slovenije, kjer tradicionalno živi romska skupnost. V občinah Semič, Črnomelj, Metlika in Kočevje smo želeli raziskati predvsem, s katerimi varnostnimi tveganji se soočajo prebivalci in kakšna je zaznana stopnja kriminalitete na obravnavanem območju. Čeprav na občutke strahu pred kriminaliteto in zaznavanje varnosti vplivajo različni dejavniki, ugotavljamo, da večina pripadnikov romske skupnosti in večinskega prebivalstva meni, da se je stopnja kriminalitete v zadnjih petih letih v njihovem kraju povečala. Romi večinoma ocenjujejo, da je njihov kraj v primerjavi z drugimi enako varen, medtem ko ostali prebivalci svoj kraj dojemajo kot manj varnega v primerjavi z drugimi slovenskimi kraji.
Obe preučevani skupini kot najpogostejše oblike ogrožanja varnosti dojemata tatvine in vlome, sledijo kršitve javnega reda in miru, zloraba prepovedanih drog, nasilje in vandalizem. Nekaj korakov za izboljšanje stanja na področju romske problematike je že bilo narejenih, vendar je za dolgoročno izboljšanje razmer ključen skupen nastop vseh udeležencev in sodelovanje romske skupnosti, saj je možnosti za napredek še veliko.
Ključne besede: varnost v lokalnih skupnostih, policija, Romi, kriminaliteta, strah pred kriminaliteto, jugovzhodna Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.08.2024; Ogledov: 99; Prenosov: 89
Celotno besedilo (706,50 KB) |
3. Problemi v komunikaciji med Romi in policistiIgor Stošič, Bojana Virjent, Branko Novak, 2007, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: subkultura, Romi, policisti, komuniciranje, sodelovanje, spoštovanje
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 103; Prenosov: 13
Celotno besedilo (905,58 KB) |
4. |
5. |
6. Primerjava stališč Romov in policistov na Dolenjskem do izvajanja nalog policijeJanez Ogulin, Dušan Brodarič, Vinko Ribič, Vinko Gorenak, 2005, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: policija, policijska pooblastila, Romi, romska problematika, komuniciranje, medosebni odnosi, stališča
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 182; Prenosov: 15
Celotno besedilo (275,63 KB) |
7. |
8. |
9. |
10. Varnostna problematika v občini Grosuplje : magistrsko deloMaša Rački, 2023, magistrsko delo Opis: V vsakdanjem življenju na varnost prebivalcev lokalne skupnosti vpliva veliko dejavnikov in pojavov. Nekateri dejavniki in pojavi bolj ogrožajo varnost kot drugi, zato jih je pomembno opredeliti, poiskati vzroke zanje in jih preprečiti. Pri tem so ključnega pomena subjekti zagotavljanja varnosti na lokalni ravni, kot so policija, civilna zaščita, zasebnovarnostna podjetja, redarstvo, občinska inšpekcija, varnostni sosveti, gasilci in drugi. Pomembni so tudi ukrepi zagotavljanja varnosti, kot so občinski program varnosti in spletni portali, kjer občani dajo pobudo za rešitev varnostnega problema, ter druge oblike zagotavljanja varnosti.
Namen magistrske naloge je ugotoviti, kateri pojavi prebivalcem občine Grosuplje predstavljajo problem. V teoretičnem delu naloge sta uporabljeni deskriptivna metoda in metoda kompilacije, s katerima smo pregledali domačo in tujo literaturo ter na podlagi ugotovitev pisnih virov predstavili preučevano tematiko. V empiričnem dlu smo z anketnim vprašalnikom ugotovili, kolikšno stopnjo zaupanja imajo občani Grosupljega v subjekte zagotavljanja varnosti ter kateri varnostni pojavi in v kolikšni meri jim predstavljajo varnostni problem.
Rezultati raziskave so pokazali, da prebivalci občine Grosuplje najbolj zaupajo prostovoljnim in poklicnim gasilcem, najmanj pa Komisiji za reševanje romske problematike in občinskemu redarstvu. Največji varnostni problem jim predstavljajo Romi in divja odlagališča, najmanjši pa homoseksualci in prireditve na prostem.
Ključne besede: varnost, lokalne skupnosti, varnostni problemi, Romi, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 14.03.2023; Ogledov: 626; Prenosov: 100
Celotno besedilo (1,48 MB) |
