| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Uvedba novega zdravstvenega produkta za arabsko tržišče
Žan Sekirnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Danes živimo v svetu, kjer sta postala aktivno preživljanje prostega časa in zdrav način življenja nujnost v vseh razvitih državah. Aktivno preživljamo tudi počitnice. V Rogaški Slatini deluje že od leta 2001 družinsko podjetje Grand Hotel Sava Rogaška, d. o. o., (v nadaljevanju GHSR). Podjetje želi s svojo prepoznavno ponudbo narediti korak naprej in se tako razlikovati od ostalih hotelskih ponudnikov v destinaciji. S politiko nenehnega vlaganja v kakovost nudijo gostom kakovostne hotelske storitve, s katerimi nagovarjajo zahtevnejše goste. Razen sodobnega konferenčnega centra, ponudbe visokokakovostne kulinarike in raznolikih dobropočutnih paketov, nudi podjetje od leta 2017 tudi zdravstveni produkt ROI Medico & Spa. Avtor magistrskega dela, ki je v GHSR zaposlen, želi v magistrski nalogi raziskati možnosti prodora podjetja z omenjenim produktom na nove trge. Kot strateško zanimiv je izbral arabski trg. Raziskava upravičenosti uvedbe novega zdravstvenega produkta na arabsko tržišče je povezana s spoznanjem, da ima v državah arabskega sveta večina prebivalcev prekomerno težo zaradi hitrega tempa življenja, narave dela in klimatskih pogojev. Prav to je razlog za porast srčnih in žilnih težav in zelo visok odstotek obolelosti prebivalstva za diabetesom tipa II. Zdravstveni produkt ROI Medico & Spa je usmerjen na ciljno skupino gostov, ki so pripravljeni za paket odšteti več od povprečnih obiskovalcev term, v zameno pa želijo zasebnost in visoko raven kakovosti storitve. Ključno vlogo pri prodoru na arabski trg imajo turstične agencije, ki že sodelujejo z arabskim trgom. S pomočjo anketnega vprašalnika, razposlanega med agencije, smo izvedli anketiranje in rezultate analizirali. Rezultati so nam pomagali pri preverjanju hipotez. V prvem, teoretičnem delu magisterskega dela, smo predstavili značilnosti in vrste zdravstvenega turizma ter strategijo prodora na novi trg. Teoretično smo predstavili tudi arabski svet in njegovo kulturo, ki je pomembna pri poslovanju. Drugi del magistrskega dela je praktično naravnan. Gre za poslovno raziskavo, v kateri smo opisali zdravstveni turizem v Sloveniji in podrobneje opredelili zdraviliški turizem v Rogaški Slatini. Predstavili smo družinsko podjetje GHSR in pripravili SWOT analizo trga, ki nam je pokazala, s kakšnimi priložnostmi, nevarnostmi, slabostmi in prednostmi se lahko podjetje sreča ob predvideni naložbi v nov zdravstveni produkt. S pomočjo prve hipoteze smo ugotavljali, za kateri zdravstveni ali lepotni program se gostje iz arabskega sveta večinoma odločijo. Pri drugi in tretji hipotezi pa smo preverili, kje in kako predstavniki turističnih agencij tržijo zdravstvene storitve Grand Hotela Sava Rogaška, d. o. o., in kateri so ključni produkti za predstavitve zdravstvenih storitev v katalogih in na poslovnih sejmih. Pri zadnji, četrti hipotezi, smo primerjali zasedenost hotela in prihodek podjetja pred uvedbo novega zdravstvenega produkta ROI Medico & Spa in po uvedbi. To analizo smo opravili s pomočjo statističnih podatkov podjetja GHSR. Med raziskavo pa se je pokazala tudi raznovrstna problematika, zato smo nanjo v sklepnem delu opozorili in predlagali izboljšave.
Ključne besede: : zdravstveni turizem, arabski svet, arabska poslovna kultura, zdraviliški turizem, Rogaška Slatina, Grand Hotel Sava Rogaška, d. o .o., ROI Medico & Spa
Objavljeno: 22.01.2020; Ogledov: 343; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

2.
Razvoj II. osnovne šole Rogaška Slatina in njene podružnične osnovne šole Sveti Florijan
Katja Poharc, 2018, magistrsko delo

Opis: Šola je pomembna vzgojno-izobraževalna ustanova, ki pripravlja učence na vstop v svet izzivov in priložnosti. S prebiranjem šolskih kronik sem želela raziskati razvoj II. osnovne šole Rogaška Slatina in njene podružnične osnovne šole Sv. Florijan, ki se ponaša z 200-letno tradicijo. Med II. svetovno vojno so partizani požgali šolsko poslopje, s čimer je zgorel ves šolski inventar, vključno s šolskimi kronikami, zato smo se podrobneje dotaknili delovanja šole od leta 1945 do danes. Zanimalo me je, kdaj in zakaj se je porodila ideja o izgradnji nove šole v Ratanski vasi, ki je bila sprva podružnična šola takratne Osnovne šole Boris Kidrič. Prav tako sem želeli ugotoviti, kako so se spreminjali pristopi k poučevanju ter vpliv ideologije na dogajanje v šoli v času socialistične Jugoslavije. Ugotovila sem, da je bilo na centralni osnovni šoli Borisa Kidriča iz leta v leto več učencev, zato je bila nujno potrebna gradnja nove šole v mestu. Načrt zanjo je bil izdelan leta 1979 in je obsegal tri faze. 1. septembra 1986 so učenci v osemletni osnovni šoli prvič sedli v šolske klopi v dokončno dograjeni novi šoli. Začetki šolanja pri Sv. Florijanu segajo v leto 1809, ko šola še ni imela lastnega poslopja in se je pouk odvijal v župnišču. Kasneje so učitelji poučevali v zasebnih sobah, prvo šolsko poslopje je bilo zgrajeno leta 1840. V socialistični Jugoslaviji je imela ideologija velik vpliv na šolsko dogajanje, kar se je kazalo skozi učno snov, različne praznike in interesne dejavnosti. Učence so izobraževali v duhu komunizma, vzgoja je bila determinirana s točno določenim ciljem: »Vzgojiti dobrega in poštenega patriota in državljana, ki bo pripravljen graditi socializem.« Pomembno vlogo v šolskem življenju je imela pionirska organizacija, ki je s pomočjo raznih izvenšolskih dejavnosti razvijala pripadnost domovini. Vrsto let je bil v ospredju frontalni pouk in učiteljeva razlaga, v zadnjih letih pa so začeli učitelji obeh šol v pouk uvajati sodobne metode in oblike dela. Sistematično so začeli z upoštevanjem živih znanj, ki temeljijo na otrokovi izkušnji in predznanju. Pri nastajanju teoretične magistrske naloge smo uporabili deskriptivno, komparativno in zgodovinsko raziskovalno metodo.
Ključne besede: II. osnovna šola Rogaška Slatina, POŠ Sv. Florijan, šolstvo, Rogaška Slatina, zgodovina šolstva, šola.
Objavljeno: 04.12.2018; Ogledov: 735; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (3,78 MB)

3.
Urbanistični razvoj srednjeevropskih zdraviliških krajev. Primeri: Rogaška Slatina, Karlovy Vary, Mariánské Lázně in Františkovy Lázně
Tina Bratuša, 2018, magistrsko delo

Opis: Vsi štirje v nalogi obravnavani zdraviliški kraji (Rogaška Slatina, Karlovy Vary, Mariánské Lázně in Františkovy Lázně) so se razvili na podoben način, in sicer ob glavnem izviru zdravilne vode, okoli katerega so nato nizali drugo zdraviliško arhitekturo. Na nadaljnji urbanistični razvoj so vplivali različni dejavniki, od ozkega ustroja doline, reke, do gričevnatega sveta, močvirnatega terena ipd. V preteklosti so bili ti kraji središča, kjer so se zbirali aristokrati in intelektualci iz celotne Evrope. Skozi čas pa so se v teh kompleksih pričele kazati podobne težave. S slednjimi besedami merim predvsem na slabe konservatorske prakse znotraj zdravilišč in na zavestno rušenje pomembnih historističnih objektov ter na uvajanje modernejših zgradb v sama središča teh delikatnih urbanističnih organizmov. S takšnimi posegi so večkrat nasilno porušili harmonijo arhitekture zgodnejših obdobij ali pa jo vsaj zasenčili. Kot velika težava se zdi v vseh primerih tudi prenasičenost arhitekture, ki ogroža okoliške parke, okrasne vrtove in naravno krajino - brez teh pa naravno zdravilišče ne more biti uspešno. Edini smiselni način, da slednje spremenimo, je osveščanje javnosti o pomembnosti teh arhitekturnih kompleksov in opozarjanje stroke na spregledane težave.
Ključne besede: Urbanizem, Rogaška Slatina, Karlovy Vary, Mariánské Lázně, Františkovy Lázně, klasicizem, središčna os.
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 551; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (11,43 MB)

4.
KOMUNICIRANJE IN MOTIVIRANJE NA PRIMERU ORGANIZACIJE KULINARIČNEGA FESTIVALA V ROGAŠKI SLATINI
Uroš Kidrič, 2016, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu smo predstavili teoretična vidika komuniciranja in motiviranja. Na primeru organizacije kulinaričnega festivala smo želeli prikazati, kako pomembna je pravilna komunikacija in ustrezna motivacija. V poglavju o komuniciranju smo nanizali nekaj opredelitev komuniciranja različnih avtorjev. V nadaljevanju smo komuniciranje razčlenili na več različnih vrst in v posebnem podpoglavju opisali proces komuniciranja. Tudi pri motiviranju smo se najprej lotili teoretičnega vidika motivacije in motivacijskih motivov. Povzeli smo komunikacijske teorije in predstavili povezavo z zadovoljstvom zaposlenih in odjemalcev. V praktičnem delu smo najprej opisali sam koncept dogodka in njegovo organizacijo. Na konkretnem praktičnem primeru smo na osnovi pridobljenega teoretičnega znanja predstavili komunikacijo organizatorjev z udeleženci festivala, s sponzorji in z obiskovalci ter pojasnili, na kak način smo motivirali sodelujoče, da je festival uspel.
Ključne besede: komuniciranje, motiviranje, organizacija, kulinarični festival, Rogaška Slatina
Objavljeno: 15.11.2016; Ogledov: 561; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

5.
VPLIV IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH NA KAKOVOST ŽIVLJENJA – PRIMER LJUDSKA UNIVERZA ROGAŠKA SLATINA
Nataša Hohnjec, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo raziskali, kako izobraževanje udeležencev odraslih vpliva na kvaliteto njihovega življenja ter koliko je pri delu uspešna organizacija (Ljudska univerza Rogaška Slatina). Namen raziskave je bil odkriti, kako vpliva vključenost v izobraževanje in učenje na percepcijo kakovosti življenja ljudi ter tako spoznati, kateri so tisti dejavniki izobraževanja in učenja, zaradi katerih ljudje doživljajo življenje bolj kakovostno. Zaposleni se na LURS, ki je vodilna organizacija na področju izobraževanja odraslih na območju Obsotelja in Kozjanskega, zavedamo tega, da je ustrezna izobrazba ključni dejavnik za kakovostnejše življenje naših slušateljev programov izobraževanja odraslih. Spremljamo povpraševanje na trgu dela in temu tudi prilagajamo naše programe. Sodelujemo z večjimi podjetji na tem območju, s katerimi ustvarjamo projekte, ki so v veliki meri namenjeni temu, da se omogoči kvalitetno in kakovostnejše življenje posameznika. Vsakega udeleženca ustrezno motiviramo, saj se zavedamo tega, da si vsi, ki se vpišejo v programe, želijo izboljšati kakovost svojega življenja.
Ključne besede: motivacija, izobraževanje odraslih in vseživljenjsko učenje, izobraževanje, motivacijske teorije, Ljudska univerza Rogaška Slatina.
Objavljeno: 02.11.2016; Ogledov: 607; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (663,86 KB)

6.
Analiza vloge Aninega dvora v kulturnoturistični ponudbi Rogaške Slatine
Melita Stiplošek, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo pisali o kulturnem turizmu in kulturnoturistični ponudbi ter o menedžmentu turistične destinacije. V prvem poglavju smo opredelili namen in opisali problem, ki je predmet diplomskega dela. Zastavili smo cilje in hipoteze ter pripravili načrt raziskovanja. Izbrali in zapisali smo predvidene metode dela in omejitve pri raziskovanju. Drugo poglavje smo posvetili teoriji kulturnega turizma in s tem povezanim pojmom ter osvetlili temo menedžmenta v turistični destinaciji. Vsebina tretjega poglavja je raziskovanje kulturnoturistične ponudbe Rogaške Slatine s poudarkom na novi turistični privlačnosti po imenu Anin dvor. Med zaposlenimi pri osrednjih turističnih ponudnikih Rogaške Slatine in obiskovalci Aninega dvora smo izvedli anketiranje ter analizirali rezultate in potrdili teze. Četrto poglavje predstavlja sklep in priporočila vodstvu muzeja Anin dvor za doseganje boljših rezultatov oz. za povečanje števila obiska hotelskih gostov iz destinacije.
Ključne besede: kulturnoturistična ponudba, kulturni turizem, destinacijski menedžment, Anin dvor, Rogaška Slatina
Objavljeno: 30.03.2016; Ogledov: 451; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (636,42 KB)

7.
PEDOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI OBČINE ROGAŠKA SLATINA IN ODNOS DO SAMOOSKRBE
Katja Starček, 2015, magistrsko delo

Opis: Poznavanje razširjenosti prsti ter njihovih lastnosti postaja vse bolj pomembno, saj je samooskrba s prehransko varnostjo postala pomemben cilj zlasti lokalnih okolij. Leto 2015 je Mednarodno leto tal, zato smo se za to tematiko toliko bolj zanimali. Zaradi zgodovinske odvisnosti človeka od prsti se tudi danes krepi interes po poznavanju prsti predvsem zaradi želje po samooskrbi. Žal ugotavljamo, da je na nivoju občin malo zbranih podatkov o prsteh in da uporabnik skoraj ne more dobiti podatkov o razširjenosti prsti na svoji parceli. Obstajajo podatki o rabi zemljišč, o tipih prsti in njihovih naravnih značilnostih pa občine nimajo veliko podatkov. Podatki o prsteh so sicer objavljeni na spletnih straneh, vendar so za uporabnike preveč splošni in neuporabni na nivoju posamezne parcele. Dodaten problem je, da Slovenija nima svoje klasifikacije prsti in da uporabljamo FAO Unesco klasifikacijo, čeprav se vse bolj krepi uporaba World Reference Base for Soil Resources, v nadaljevanju WRB klasifikacije. Zato je bil cilj magistrskega dela raziskati dosegljivost podatkov o prsteh v občini Rogaška Slatina, prikazati pedogeografske značilnosti občine Rogaška Slatina po obeh klasifikacijah (FAO Unesco in WRB) ter presoditi njihovo uporabo. Zanimanje za prsti in odnos ljudi do samooskrbe, ki sta tesno povezana z razširjenostjo in lastnostmi prsti, smo preverili z anketnim vprašalnikom. Naše raziskovalno delo je temeljilo na ugotavljanju dosegljivosti podatkov o prsteh na primeru občine Rogaška Slatina ter na pregledu vseh dosegljivih podatkov o prsteh. Drugi del raziskave je zajemal pridobivanje podatkov o tipih prsti na osnovi terenskega dela ter že zbranih podatkov, pri čemer je prikazana metoda prepoznavanja prsti na terenu, ki jo lahko uporabljajo skoraj vse generacije. Sledila je klasifikacija prsti na podlagi analize različnih tipov prsti, ki smo jih povezali v FAO Unesco in WRB klasifikacijo. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili rezultate o stanju samooskrbe v občini Rogaška Slatina leta 2015. Poleg interesa ljudi po poznavanju prsti smo se osredotočili na pomen samooskrbe glede na možnost samooskrbe, na načine, s katerimi se domačini oskrbujejo s hrano in načine, s katerimi bi se želeli oskrbovati v prihodnje, pri čemer smo uporabili in predstavili primere dobrih praks iz tujine; in sicer Sonnentor, Vulkanland in Noetovo barko (primeri samooskrbe in skrb za prsti ter rastline).
Ključne besede: Prsti, FAO Unesco klasifikacija, WRB klasifikacija, občina Rogaška Slatina, Mednarodno leto tal 2015, samooskrba.
Objavljeno: 26.02.2016; Ogledov: 658; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (4,02 MB)

8.
Vpliv prihoda različnih skupin turistov po državni pripadnosti na obseg turističnega obiska v Rogaški Slatini med letoma 1953 in 2012
Uroš Horvat, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku je analiziran obseg turističnega obiska v Rogaški Slatini v zadnjih šestdesetih letih v povezavi z državno pripadnostjo turistov. Ugotovljeno je, da je bil turistični obisk ves čas bolj ali manj odvisen od prihoda turistov iz le nekaj najpomembnejših držav. Spremembe turističnih tokov so zato posledično močno vplivale na njegov obseg in značilnosti. V celotnem obdobju so večino turistov v kraju predstavljali tuji turisti. Obdobje do konca 80. let so zaznamovali predvsem turisti iz drugih republik bivše Jugoslavije in Avstrije, drugo polovico 90. let in po letu 2000 iz Italije, po letu 2010 pa iz Ruske federacije. Turisti iz Slovenije so bili najpomembnejša skupina turistov le v 90. letih, to je v času največje krize v zdravilišču.
Ključne besede: turizem, tuji turisti, bivanje, zdravilišča, Rogaška Slatina, Slovenija
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 514; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
The influence of tourism on the development of the Rogaška Slatina health resort
Uroš Horvat, 2001, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtor na primeru zdraviliškega kraja z dolgoletno tradicijo obravnava učinke turizma na razvoj in ustroj naselja, ki se je sredi 19. stoletja razvilo v enega najpomembnejših turističnih krajev v Sloveniji, nato pa z razvojem industrije in drugih mestotvornih dejavnosti še okrepilo svojo vlogo v razmeroma manj razviti pokrajini. V prvem delu so prikazane faze razvoja zdravilišča ter značilnosti turističnega obiska v Rogaški Slatini. Povdarjena je odvisnost od turističnega povpraševanja in ponudbe, pa tudi od spreminjajočih se ekonomskih, socialnih in političnih razmer. V drugem delu je predstavljen demografski, gospodarski in prostorski razvoj naselja. Ker je Rogaška Slatina gospodarsko polifunkcionalen turistični kraj, je povdarjen vpliv zdraviliško-turistične in industrijske dejavnosti na razvoj in sestavo delovnih mest, dinamiko prebivalstvene rasti ter ekonomsko sestavo prebivalstva in gospodinjstev. Opredeljene so posamezne funkcijske cone v Rogaški Slatini, zlasti tiste, v katerih sta turizem in rekreacija poglavitni obliki rabe prostora.
Ključne besede: geography, geography of tourism, tourism, tourist development, tourist sites, health resorts, Rogaška Slatina, Slovenia
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 956; Prenosov: 27
URL Povezava na celotno besedilo

10.
URBANISTIČNI RAZVOJ ROGAŠKE SLATINE
Tina Bratuša, 2014, diplomsko delo

Opis: Zdravilišče Rogaška Slatina velja za eno izmed najlepših daleč naokoli. Eminentne goste je privabljalo že v svojih ranih začetkih in s svojimi zdravilnimi vrelci močno vplivalo tudi na hiter urbanističen razvoj naselja. Prva klasicistična urbanistična zasnova zdravilišča se prične razvijati že leta 1803, ko si vrelce prilastijo štajerski deželni stanovi z grofom Ferdinandom Attemsom na čelu. Stavbe so bile urejeno postavljene okoli glavnega vrelca na severu doline, med njimi pa se je razvil klasicistično urejen park s sprehajalnimi potmi. Na severu je kompleks prehajal v prosto naravo, na jugu pa ga je zaključil prvi Zdraviliški dom, ki je bil postavljen pravokotno na dolino in jo je tam tudi zapiral. Zaradi velikega porasta gostov je ta zdraviliška zasnova postala pretesna. Pričelo se je širjenje po dolini proti jugu, kjer so se v dve liniji razporedili zdraviliški objekti, na sredi pa je nastal velik park s sprehajalnimi potmi. Kmalu so odstranili tudi prvi Zdraviliški dom, saj je neorgansko ločeval severni in novo nastali južni del zdravilišča. Ves čas se je veliko gradilo in tudi veliko rušilo, vseskozi pa se je ohranjala dominantna vzdolžna os po parku. Zaradi novih gradenj je padel tudi eden izmed najodličnejših primerkov klasicizma pri nas, Wandelbahn. Njegovo mesto je zasedel hotel Donat, ki je bil zelo nasilno vstavljen v ta klasicističen kompleks. Bolj smotrno urbanistično rešitev je ponudil arhitekt Danilo Fürst, ki pa žal ni bila v celoti izpeljana.
Ključne besede: Rogaška Slatina, urbanizem, vrelci, Zdraviliški trg, park, klasicizem.
Objavljeno: 25.09.2014; Ogledov: 1526; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (11,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici