Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Avtomatizacija predstavlja nov val tehnoloških sprememb, ki se vse pogosteje vpeljujejo v proizvodne procese. V diplomskem delu najprej pregledamo delovanje, odzive na spremembe in posebnosti trga dela. Temu sledi sistematičen pregled teorij tehnološkega napredka iz vidika različnih ekonomskih šol. S pomočjo analize empirične evidence preučujemo učinke avtomatizacijskih tehnologij na trgu dela. Učinke avtomatizacije na proizvodni dejavnik delo lahko opazujemo z več spremenljivkami. V našem delu se osredotočamo na spremembe plač, produktivnosti in zaposlenosti ob vpeljavi ali povišani rabi avtomatizacijskih tehnologij. Prihajamo do ugotovitve, da imajo te tehnologije različne vplive, saj lahko delovno silo neposredno nadomeščajo ali jo dopolnjujejo. Za gospodarstva se izzivi nahajajo v izkoriščanju prednosti in omejevanju morebitnih negativnih lastnosti in posledic avtomatizacijskih tehnologij.
Ključne besede: trg dela, tehnološki napredek, industrijska revolucija, avtomatizacija, robotizacija
Objavljeno v DKUM: 23.11.2022; Ogledov: 228; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,13 MB)

Opis: Diplomska naloga se osredotoča na aktivne probleme današnje družbe, natančneje, ukvarja se s preobremenjenostjo zdravstvenega osebja. Cilj diplomske naloge je razviti koncept robotske celice, ki se lahko samostojno uporablja za hitro antigensko testiranje na virus SarsCov-2 s pomočjo kolaborativnih robotov UR3 in UR3e. S tem namenom smo zasnovali celico, ki omogoča sočasno obdelavo osmih hitri testov brez navzočnosti zdravstvenih delavcev. Uporabnik robotske celice s pomočjo hologramskega vmesnika HoloLens 2 sledi navodilom po korakih, ki so prikazani kot hologrami zraven robotske ograde. Robotska ograda, ki je prav tako hologram, služi končnemu pogledu na robotsko celico.
Ključne besede: HAGT, kolaborativnost, robot, robotizacija, hologrami
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 186; Prenosov: 24
Celotno besedilo (4,85 MB)

Opis: Robotizacija je vsak dan bolj prisotna v naših življenjih. Omogoča nam lažji vsakdan, nižje cene industrijsko proizvedenih dobrin in nenazadnje omogoča, da so operativni posegi izvedeni natančneje, okrevanje pacienta pa je lažje. Ob uvajanju robotov (kirurških, negovalnih, diagnosticiranih, …) v medicino se odpirajo tako pravna kot etična vprašanja. Pravni vprašanja se odpirajo na več področjih. Najbolj pereče je za posameznika nedvomno vprašanje odškodninske odgovornosti v primeru škodnega dogodka, ki je posledica uporabe robota v medicinski stroki. Izpostavlja se, da trenutni, odškodninski sistem odgovornosti za napake zdravnika, ni optimalen. Slednje prepoznava tudi evropski zakonodajalec. Kot morebitne boljše rešitve se med drugim navaja uvedba nekrivndnega sistema odgovornosti za napake zdravnika, uveljavitev objektivne odškodninske odgovornosti države po vzoru odgovornosti države za cepljenje na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih, uvajanju sistema obveznega zavarovanja dopolnjenega z kompenzacijskih skladom pa tudi uveljaviti novega e-subjekta prava. Ob tem ne smemo pozabiti, da bodo roboti dopolnilo delo zdravstvenega tima in zdravnika posameznika, zato je še posebej pomembno, da so vsakemu pacientu zagotovljene enake pravice, kot bi jih imel, v kolikor robot ne bi bil prisoten. Venomer je potrebno spoštovati avtonomijo pacienta, kot vrhovno načelo, ki ga zasleduje Zakon o pacientovih pravicah. Ob tem zagotoviti pravico do samoodločanja, ki temelji na primerno podani pojasnilni dolžnosti, s čimer zdravnik sam omogoči pacientu, da izbere, kar misli, da je najbolje zanj. Pomembna vprašanja se odpirajo tudi na področju varovanja osebnih podatkov. Robotski sistemi, kot informacijski sistemi, med svojim delovanjem nenehno zbirajo in obdelujejo podatke ter jih v sklopu komuniciranja z ostalimi napravami tudi nenehno prenašajo. Varovanje osebnih podatkov je prepoznano, kot posebej občutljivo, zato je tudi varovano z več pravnimi akti tako na ravni evropske unije, kot na nacionalni ravni. Ob vedno večjemu številu robotov in dolžnosti zdravnika do pojasnilne dolžnosti, se zastavi pomembno vprašanje, ali bi morda v prihodnosti lahko informirana privolitev pacienta v poseg, ki bo opravljen z robotom, pomenila de facto privolitev v obdelavo osebnih podatkov s strani uporabljenega robota. Ob opredelitvi do pravnih problemov nikakor ne smemo pozabiti na mnoga etična vprašanja. Primeroma navedemo vprašanja: ali bodo roboti lahko nadomestili pristen stik sočloveka, ali bo pri tem nudena enaka kvaliteta zdravstvene oskrbe, je morda tveganje za kibernetske napade preveliko? Pomembno je, da na področju uvajanja robotike v medicino, zavzamemo trdna etična stališča, ki bodo omogočala vse splošno zaupanje ljudi v novo tehnologijo. Zadevno področje ni pravno neurejeno zgolj pri nas. Iz primerjalne analize pravnega reda Republike Slovenije in Republike Hrvaške je moč razbrati, da tudi Republika Hrvaška nima vzpostavljenih pravnih pravil in pravnih mehanizmov, ki bi podajala odgovor na predhodno zastavljena vprašanja. Zaradi navedenega je nujno, da k urejanju tega novega področja celostno pristopi evropski zakonodajalec. Smiselno bi bilo uvesti vsaj minimalno harmonizacijo pravnih pravil držav članic, saj bi le-ta omogočala boljšo pravno varnost za zdravnike, paciente in proizvajalce robotov znotraj Evropske Unije. Evropska Unija ne bi bila prisiljena k sprejemanju standardov, ki bi jih določile tretje države.
Ključne besede: robotizacija, civilna odgovornost, odškodninska odgovornost robota, e-subjekt, etična načela
Objavljeno v DKUM: 08.04.2022; Ogledov: 562; Prenosov: 135
Celotno besedilo (722,34 KB)

Opis: Cilj diplomske naloge je s pomočjo industrijske kamere najprej določiti orientacijo in nato pozicijo določenega objekta ter ta podatka uporabiti v aplikaciji z dvema kolaborativnima robotoma. Prednost kolaborativnih robotov je v tem, da omogočajo sodelovanje s človekom in je zato njihova uporaba v industriji v porastu. V kombinaciji s strojnim vidom oziroma z industrijsko kamero je sistem mogoče nadgraditi na precej visoko stopnjo avtonomnosti, kar pa je želja in cilj večine uspešnih podjetij v svetu. V diplomski nalogi je predstavljeno programiranje robotov in industrijske kamere, povezava in vzpostavitev komunikacije med komponentami ter simulacija sistema v računalniškem programu.
Ključne besede: robotizacija, kolaborativni robot, strojni vid
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 655; Prenosov: 98
Celotno besedilo (1,78 MB)

Opis: Publikacija je interdisciplinarna in se povezuje s sodobnimi vidiki digitalizacije. Zajema različne vsebine, katerih skupna nit je digitalizacija: problematiko izpostavljenosti Republike Slovenije procesu digitalizacije in avtomatizacije na splošno; digitalno oglaševanje in njegov vpliv na dentalni medicinski turizem; digivino kot digitalna strategija za uspešnejšo prodajo vina; problematiko pravnih učinkov pravila obveznosti prenosa na način uveljavljanja pravice kabelske retransmisije pri razširjanju RTV programov posebnega pomena; uporabo znamk v spletnem referenciranju (AdWords); tehnologijo veriženja podatkovnih blokov in njen vpliv na sklepanje pametnih pogodb; mikrotransakcije kot oblike iger na srečo, vprašanje odgovornosti za ravnanja, ki jih povzroča sistem umetne inteligence; sprememba odvetniške prakse zaradi uporabe naprednih tehnologij; in vpliv gospodarskopolitične negotovosti in sistemskega stresa v ZDA na vrednost delnice Amazona. Publikacija odgovarja na številna pravna, ekonomska in druga vprašanja v zvezi z digitalizacijo in uporabo naprednih tehnologij na področjih, ki so predmet vsebinske obravnave.
Ključne besede: digitalizacija, pravo, gospodarstvo, robotizacija, umetna inteligenca, kabelska retransmisija, sistemski stres, sistemska nestabilnost, digivino, oglaševanje, spletno referenciranje, mikrotransakcija, igra na srečo, blockchain
Objavljeno v DKUM: 17.09.2020; Ogledov: 507; Prenosov: 50
Povezava na datoteko