Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Zahteva po zagotavljanju učinkovitega procesa komisioniranja ob pomanjkanju usposobljene delovne sile zahteva razvoj in uporabo novih tehnologij ter izboljševanja obstoječih procesov. Doktorska disertacija obravnava probleme robotskega komisioniranja in integracije le-teh z avtomatiziranimi skladiščnimi sistemi. Robotsko komisioniranje zajema pripravo naročila glede na obseg delovnega naloga s pomočjo sistemov robotskega komisioniranja. Vsebina doktorske disertacije se osredotoča na tri glavna področja obravnave: (i) načrtovanje prijema dvoprstnih prijemal (togega in fleksibilnega), (ii) razvoj metodologije za določitev uspešnosti robotskih prijemal in (iii) razvoja novih skladiščnih strategij upravljanja procesa robotskega komisioniranja integriranega z avtomatiziranimi skladiščnimi sistemi. V ta namen je bilo razvito kompleksno orodje za izbiro najprimernejšega robotskega prijemala (SIRP), ki združuje različne funkcionalnosti z namenom večje produktivnosti skladiščno-komisionirnega sistema. Na osnovi razvitega simulacijskega modela v okolju ADAMS pridobimo najprimernejše prijemne točke za izbrano togo dvoprstno prijemalo. Nadalje je bila za fleksibilno prijemalo razvita metodologija, ki ob določevanju primernih prijemnih točk omogoča oceno uspešnosti robotskega prijemala za proces robotskega komisioniranja. Na osnovi pridobljenih podatkov o uspešnosti izbranih dvoprstnih robotskih prijemal je bila razvita nova skladiščna strategija, ki upošteva uspešnost prijema posameznega robotskega prijemala. Predlagana strategija omogoča večjo pretočno zmogljivost, pri čemer se za dosego tega cilja izvede (i) zamenjava vrstnega reda izvajanja naročil ali (ii) menjava robotskega prijemala, kadar je le-to potrebno. Na podlagi analize učinkovitosti delovanja samostojnega sistema robotskega komisioniranja in sistema robotskega komisioniranja z uporabo avtomatskega izmenjevalnika robotskega orodja, se predlaga uporaba najprimernejše konfiguracije le-teh.
Ključne besede: industrijska robotika, intralogistika in skladišča, robotizacija procesa komisioniranja, izbira robotskega prijemala, načrtovanje prijema, analiza učinkovitosti
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 30
Celotno besedilo (18,35 MB)

Opis: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) in Fakulteta za strojništvo (FS) Univerze v Mariboru (UM) sta edini v Sloveniji, ki izvajata kakovostne samostojne študijske programe Mehatronike na dodiplomski univerzitetni in visokošolski strokovni 1. stopnji ter na podiplomski magistrski 2. stopnji študija. Diplomirani inženir Mehatronike je v domači industriji, še bolj pa v naši soseščini, izredno in vedno bolj iskan profil, strokovnjaki na tem področju pa sodelujejo v proizvodnji in razvoju najsodobnejših mehatronskih izdelkov. Študijski programi Mehatronike na Univerzi v Mariboru se odlikujejo s projektno orientiranim načinom izobraževanja, kjer študenti delajo v skupinah na različnih praktičnih mehatronskih problemih. Rezultate svojega projektnega dela predstavijo študenti javno konec zimskega semestra in konec študijskega leta na Letni konferenci Mehatronike. Tako so letos na konferenci predstavili (organizirani v dveh delih 22. 2. 2024 in 27. 6. 2024) 48 projektov, od tega 15 projektov študenti visokošolskega strokovnega programa, 20 projektov študenti univerzitetnega dodiplomskega študijskega programa in 13 projektov študenti podiplomskega magistrskega študijskega programa. Povzetke teh projektov smo zbrali v pričujoči zbornik, kjer so predstavljene osnovne informacije, več podrobnosti pa so ekipe študentov predstavile na javni konferenci. Vsi projekti so zanimivi, zato vas v imenu organizatorjev FERI in FS vabimo, da se udeležite tudi naslednje Letne konference Mehatronike!
Ključne besede: mehatronika, robotika, avtomatika, industrija, študentski projekti
Objavljeno v DKUM: 19.08.2024; Ogledov: 125; Prenosov: 52
Celotno besedilo (8,41 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V diplomskem delu smo izdelali robotski manipulator. V ta namen smo razvili algoritme za izvajanje giba iz točke v točko ter linearnega giba. Pri izvajanju teh gibov smo uporabili kvadratni, kubični ter sinusni profil poti. Ustvarili smo grafični vmesnik za nadzorovanje robotskega manipulatorja. Robot smo nadgradili s kamero. Z uporabo nevronske mreže in strojnim vidom smo izdelali aplikacijo, kjer vrh robota sledi roki uporabnika. Algoritme gibanja in profile poti smo predhodno simulirali z uporabo programa MSC Adams.
Ključne besede: Robotika, Kinematika, Python, STM32, Adams
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 356; Prenosov: 73
Celotno besedilo (24,08 MB)

Opis: Digitalizacija industrijskih procesov se globalno implementira, vse bolj pa se tehnologije implementirajo tudi v vsakdanje življenje. Posameznik je vse bolj vključen v procese uporabe tehnologij na strokovnem in zasebnem področju. Konkurenca je neizprosna, zato mora biti posameznik prilagodljiv, kreativen, IKT pismen, komunikativen, samoiniciativen, skrbeti mora za okolje in uspešno sodelovati v timu, zaradi česar se mora vzporedno preoblikovati tudi izobraževalni sistem. Trenutno izobraževanje ne sledi možnostim in razvoju tehnologij. Sprašujemo se, kako v tradicionalni učni proces vključiti tehnologije, kako učni proces prilagoditi tem tehnologijam, kako med izobraževalnim procesom s sodobnimi tehnologijami vplivamo na motivacijo slušateljev in doseganje višjih učnih ciljev. Disertacija vsebuje rezultate raziskave sodobnega učnega modela, ki obravnava problemsko in raziskovalno usmerjeno izobraževanje slušateljev z uporabo kibernetsko-fizičnih sistemov. Predlagan je referenčni model za izobraževanje v srednjem strokovnem izobraževanju (SSI) na področju industrijske robotike v 21. stoletju, ki temelji na inovativnem kibernetsko-fizičnem didaktičnem modelu (KFMI). Izvedli smo meritve proceduralnega časa reševanja problemov, izvedli in evalvirali vprašalnik, učni model podprli z meritvami EEG kognitivnih aktivnosti slušateljev in rezultate znanstveno evalvirali. Z uporabo tehnologije navidezne realnosti v izobraževalnem procesu lahko vplivamo na izboljšanje prostorskega in vizualnega spomina. Intenzivnejša grafična reprezentacija informacij vpliva na več centrov v možganih in s tem na oblikovanje več nevronskih povezav. S kratkotrajnim usposabljanjem v virtualnem svetu lahko učinkoviteje vplivamo na učenje proceduralnih znanj kot s klasičnimi metodami učenja. Iz proučenih virov lahko sklepamo, da novejši pristop k poučevanju robotike v tej obliki še ni na voljo. Možnost uporabe sodobnih tehnologij v izobraževalnem procesu in možnost razvoja usposabljanja na tem področju je potrebno raziskati in podati smernice za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: kibernetsko-fizični sistemi, VR tehnologije, izobraževalna robotika, razvoj sodobne metode izobraževanja
Objavljeno v DKUM: 05.09.2023; Ogledov: 535; Prenosov: 87
Celotno besedilo (17,74 MB)

Opis: Računalniško razmišljanje predstavlja kompetenco prihodnosti, zato ga je smiselno razvijati. V njem se prepletajo različne miselne sposobnosti in spretnosti, od abstrakcije in posploševanja vzorcev, sistematične obdelave informacij, algoritmičnega mišljenja, reševanja problema, iterativnega, rekurzivnega in vzporednega razmišljanja, logičnega mišljenja, učinkovitosti in uspešnosti do sistematičnega odkrivanja in odpravljanja napak, ki so združeni v šest miselnih procesov. Magistrsko delo je razdeljeno na tri dele: teoretični del, kjer smo predstavili in osvetlili računalniško razmišljanje, na praktični in na empirični del. Namen praktičnega dela je bila priprava in izvedba aktivnosti za razvijanje računalniškega razmišljanja pri pouku spoznavanja okolja skozi KUBO robotiko za tretji razred osnovne šole. Pripravili in izvedli smo enajst učnih ur, ki obsegajo cilje iz tematskega sklopa prostor in se smiselno povezujejo s programiranjem. V empiričnem delu magistrske naloge smo želeli s testom preveriti ali učenci napredujejo v računalniškem razmišljanju. Ugotovili smo, da so učenci, kljub majhnemu številu učnih ur, napredovali v razumevanju osnovnih programerskih konceptov, zlasti na področju branja zaporedja ukazov, razumevanja zanke in optimizacije poti.
Ključne besede: spoznavanje okolja, računalniško razmišljanje, KUBO robotika, poučevanje s KUBO robotiko, preverjanje računalniškega razmišljanja
Objavljeno v DKUM: 15.07.2022; Ogledov: 894; Prenosov: 301
Celotno besedilo (40,62 MB)