| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV MENJAVE POLITIČNIH ELIT NA NAČIN POROČANJA JAVNE RADIOTELEVIZIJE. PRIMER POROČANJA O RIMSKOKATOLIŠKI CERKVI V ODDAJI TV DNEVNIK
Liljana Matjašič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o vplivu menjave političnih elit na način poročanja javne radiotelevizije. Konkretno obravnava razliko v poročanju javne radiotelevizije o Rimskokatoliški cerkvi med časom vladanja dveh konkurenčnih političnih elit, ki glede odnosa do Rimskokatoliške cerkve izražata občutne razlike. Z metodo analize vsebine so najprej na podlagi volilnih programov in koalicijskih pogodb analizirana stališča dveh vlad do Rimskokatoliške cerkve. Nadalje so z metodo kvantitativne analize vsebine analizirani prispevki v oddaji TV Dnevnik v obdobju 2001/2002 in 2005/2006, ki so poročali o verskih skupnostih. Prispevki so razdeljeni v šest vsebinskih sklopov: poročanje o denacionalizaciji, poročanje o cerkvenih aferah, poročanje o cerkvenih dogodkih, poročanje o dogodkih, povezanih s Cerkvijo, poročanje o drugih verskih skupnostih in ostalo. Ugotovitve potrjujejo, da menjava političnih elit lahko vpliva na način poročanja javne radiotelevizije o različnih področjih družbenega življenja. Diplomsko delo to predpostavko potrjuje s primerom poročanja o Rimskokatoliški cerkvi v oddaji TV Dnevnik.
Ključne besede: Sociologija, religija, Rimskokatoliška cerkev, politične elite, javna radiotelevizija.
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 2761; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (508,69 KB)

2.
ODNOS RIMSKOKATOLIŠKE CERKVE IN KATOLIKOV DO DRUGAČNOSTI
Gregor Kuhar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je obravnavana vloga Rimskokatoliške Cerkve pri problemu sobivanja ljudi in skupin z različno kulturo, različno religijo ali z različnimi nazori. Problem je obravnavan znotraj širšega konteksta vprašanj o vlogi religije pri medverskem in medkulturnem sožitju. V nalogi se dotikamo tudi razmerja med moralo in religijo, saj naj bi miroljubna narava in povezovalna zmožnost religije (ožje krščanstva in katolištva) bila ena izmed njenih pomembnih moralnih lastnosti. Srečamo se z različnimi, tudi nasprotujočimi si stališči o vlogi religije, krščanstva in katolištva. Po eni strani se religijo, krščanstvo in katolicizem pojmuje kot element, ki povezuje ljudi ne glede na etnično, razredno ali kakršnokoli drugo pripadnost, in kot dejavnik, ki v družbi krepi vrednote miru, ljubezni in skrbi za druge. Po drugi strani pa se srečamo s trditvami o religiji in konkretneje o krščanstvu ter katolicizmu kot dejavniku, ki ljudi razločuje glede na religijsko (ne)pripadnost, pri čemer niso redke misijonarske težnje in različne oblike nasilja. V nalogi so trditve o povezovalni vlogi religije empirično preverjene na podlagi podatkov iz svetovne raziskave vrednot (World Values Survey 1981-2008). Primerjava socialne distance, ki jo izražajo pripadniki Rimskokatoliške Cerkve, pripadniki pravoslavnih Cerkva, pripadniki islama ter posamezniki, ki ne pripadajo nobeni religiji, do posameznikov, ki kršijo religijske norme, in do pripadnikov druge religije med drugim pokaže, da: kristjani (katoliki in pravoslavci) ne izražajo socialne distance v najmanjših deležih; socialno distanco izražajo v najmanjši meri posamezniki, ki niso pripadniki nobene religije, in katoliki; bolj religiozni katoliki izražajo socialno distanco v večjem deležu kot manj religiozni katoliki.
Ključne besede: socialna distanca, Rimskokatoliška Cerkev, medkulturni dialog, medverski dialog, sprejemanje drugačnosti, odnos do drugih
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 2779; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (530,83 KB)

3.
PRIMERJAVA IZRAŽANJA VERSKIH VSEBIN V SLOVENSKIH IN INDIJSKIH OSNOVNIH ŠOLAH
Urška Grenko, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali problematiko izražanja verskih čustev v indijskih in slovenskih osnovnih šolah. V raziskavo smo v obeh omenjenih državah vključili otroke osnovnih šol, ki pripadajo štirim različnim verskim skupinam. Te skupine so: hinduizem, islam, Jehovove priče in rimskokatoliška cerkev.
Ključne besede: Slovenija, Indija, verska čustva, pravice, diskriminacija, hinduizem, islam, Jehovove priče, rimskokatoliška cerkev
Objavljeno: 27.06.2011; Ogledov: 2210; Prenosov: 125 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (923,21 KB)

4.
ZGODOVINSKO PRIMERJALNA ANALIZA KATOLIŠTVA V ČASU (POST)TRANZICIJE MED SLOVENIJO IN HRVAŠKO
Anja Zelenik, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava razlike glede značilnosti in družbene umeščenosti katolištva v Sloveniji in na Hrvaškem. Zgodovinsko-primerjalna metoda je na podlagi zgodovinskih dejstev potrdila naslednje hipoteze: (1) kar zadeva družbeno vlogo katolištva, razlike med slovensko in hrvaško družbo izvirajo že iz časa reformacije, saj je v pretežno katoliški Sloveniji ostalo nekaj »protestantskega duha«; protestantizem je postavil temelje slovenske kulture ter postal prva združevalna prvina narodne identitete, česar na Hrvaškem ne ugotavljamo, saj je ta v času reformacije že imela narodno identiteto in državniško tradicijo; (2) sporna vloga rimskokatoliške cerkve v 2. svet. vojni je v Sloveniji povzročila še večjo polarizacijo in razcepljenost slovenske družbe na klerikalni in liberalni tabor. Ta delitev se kaže tudi v tranziciji. Cerkvi v Sloveniji se še danes očita kolaborantska vloga, kar jo postavlja v slabo luč. V pretežno enotni Hrvaški takšne razcepljenosti ni bilo, saj sta država in cerkev stali na istem bregu; (3) delovanje RKC na Hrvaškem v vojni v 90-ih letih je pozitivno prispevalo k revitalizaciji religije in gradnji nacionalne identitete hrvaškega naroda. Rezultati Svetovne raziskave vrednot (World Values Survey) so potrdili preostali hipotezi: (4) hrvaška družba se je v tranziciji bistveno bolj konfesionalno homogenizirala, saj se je odstotek katoliško opredeljenih zvišal na račun padca pravoslavno opredeljenih in tistih brez konfesionalne pripadnosti, medtem ko se delež katoliško opredeljenega prebivalstva v Sloveniji v tranziciji, če ga primerjamo z obdobjem predtranzicije , ni pomembno spremenil; (5) primerjava slovenske in hrvaške družbe je na različnih nivojih religioznosti pokazala, da so Hrvati bolj zvesti svoji cerkvi, da je bog v njihovem življenju bolj pomemben kot v življenju Slovencev in da so Hrvati pri obisku verskih obredov in molitvi bolj dosledni verniki. Religioznost Slovencev je tako v primerjavi s hrvaškimi sosedi bolj plitka in spada v skupino tistih evropskih držav, ki so bolj sekularizirane.
Ključne besede: RELIGIJA, KATOLIŠTVO, RIMSKOKATOLIŠKA CERKEV, SLOVENIJA, HRVAŠKA, TRANZICIJA, ZGODOVINSKO-PRIMERJALNA ANALIZA
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 1795; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (671,58 KB)

5.
Kaj se dogaja za cerkvenimi zidovi?
Bojan Macuh, 2010, drugi članki ali sestavki

Ključne besede: nasilje, cerkev in država, rimskokatoliška cerkev, spolno nasilje
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 825; Prenosov: 17
URL Povezava na celotno besedilo

6.
PRAVNI POLOŽAJ SVETEGA SEDEŽA VATIKANSKEGA MESTA IN PAPEŽA V MEDNARODNEM PRAVU
Katarina Vuk, 2014, diplomsko delo

Opis: Danes je v mednarodni praksi splošno sprejet položaj Svetega sedeža kot subjekta mednarodnega prava, ki je glede bistvenih značilnosti, kot sta pogodbena sposobnost in pravica poslanstva, izenačen s položajem držav. Sveti sedež je skozi stoletja pridobil pomemben mednarodni položaj, vendar danes ni povsem jasno, ali je ta status pridobil kot vrhovni poglavar katoliške Cerkve ali morda kot vladar majhne države Vatikan. Mednarodnopravni status Svetega sedeža, Vatikanskega mesta in papeža je predmet mnogih razlag. Papežu kot poglavarju rimskokatoliške Cerkve pripisujejo enak položaj kot šefu katerekoli države, zato uživa privilegije in imunitete ter časti, ki se izkazujejo šefu države. Sveti sedež je osrednji upravni organ katoliške Cerkve, ki ga sestavljajo papež, zbor kardinalov, državni tajnik in drugi organi, zadolženi za upravljanje katoliške Cerkve. Vatikansko mesto s svojim zelo majhnim ozemljem in maloštevilnim prebivalstvom, ki ga sestavljajo predvsem cerkveni dostojanstveniki in drugi uslužbenci, daje Svetemu sedežu simbolično teritorialno dimenzijo. Vendar po standardnih kriterijih državnosti ni možno opisati niti Svetega sedeža niti Vatikanskega mesta kot državo. Medtem ko se teoretične diskusije nadaljujejo glede zahtev za mednarodno subjektiviteto in glede opredelitve države v mednarodnem pravu, je Sveti sedež splošno sprejet kot mednarodnopravni subjekt, čeprav z atipičnim statusom v mednarodnih odnosih. Sveti sedež je pogodbena stranka različnih mednarodnih pogodb, je član mnogih mednarodnih organizacij ter aktivno nastopa v Organizaciji združenih narodov. Vprašanje posebnih medsebojnih odnosov Svetega sedeža in Vatikanskega mesta v praksi ni bistveno, saj države sklepajo mednarodne pogodbe in vzpostavljajo diplomatske odnose le s Svetim sedežem.
Ključne besede: Sveti sedež, Vatikansko mesto, rimskokatoliška Cerkev, mednarodnopravna subjektiviteta.
Objavljeno: 09.06.2014; Ogledov: 922; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (763,27 KB)

7.
DEJAVNIKI POLITIČNE RADIKALIZACIJE V ISLAMU IN KATOLIŠTVU
Peter Januš, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava dejavnike politične radikalizacije v islamu in katolištvu. Cilj diplomskega dela je s pomočjo religiološke, teološke in sociološke primerjave obeh religij izluščiti, opredeliti, definirati, analizirati ter opisati nekatere bistvene dejavnike politične radikalizacije, značilne za obe. Namen je ugotoviti, razložiti morebitne razlike in nejasnosti med obema religijama. Diplomsko delo je izrazito teoretično in temelji na analizi ter primerjavi različnih strokovnih virov oziroma literature. Ugotavljamo, da kljub številni literaturi, ki je izšla na temo povezanosti monoteizma z nasiljem, kljub njegovim številnim strukturnim značilnostim, iz katerih nasilje izhaja, kljub dejavnikom njegove radikalizacije, ki smo jih opredelili, neposredne povezave med monoteizmom in nasiljem ne moremo potrditi. Po Assmannu je takšen strukturni element prav jezik nasilja, ki ga najdemo v razodetju slama in katolištva, fundamentalistični posamezniki pa ga zlorabljajo kot sredstvo v političnem boju za oblast. Tako zlorabljen jezik nasilja pa postane dejavnik radikalizacije pripadnikov obeh religij. Za religiozno nasilje je po Assmannu torej kriv fundamentalizen kot izraz politike. Razodetje obe religiji pojmujeta kot božji nagovor, delovanje, s katerim se ta z besedami in dejanji predstavlja, razkriva človeku. Razodetje je torej božja beseda v islamu zapisana v Koranu (kot božja beseda dobesedno), ki ga je Mohamed prejel po božjem nareku. V katolištvu je razodetje Biblija, zapisana po božjem navdihu in sam Kristus kot »Bog z nami in med nami« (učlovečena božja beseda neposredno). Obe religiji v povezavi z razodetjem poudarjata njegovo končnost, polnost in gotovost resnice, kar ju po Assmannu uvršča med ekskluzivne monoteizme. Iz razodetja pripadniki verskih skupnosti črpajo pomene in smisle za vsakdanje življenje. Avtorizirani razlagalci pa iz razodetja izpeljujejo nauke, pravila, norme in vrednote, po katerih njihovi pripadniki morajo živeti. V vsakdanjem življenju vernikov se to najbolj kaže v obliki moralnih norm in verskih dolžnosti. Razodetje je pa tudi merilo, na osnovi katerega religijske institucije (avtorizirani razlagalci) za svoje pripadnike določajo podobo Boga, človeka, sveta. Opredeljujejo pa tudi odnose med ljudmi, odnose do drugih religij in vernikov, do svetih knjig (razodetja), do svetnih oblasti, sveta ter notranje organizacije religij. Ker pa obe različno pojmujeta razodetje, so prav omenjene razsežnosti tiste, po katerih se med seboj najbolj razlikujeta. Glede vloge političnih, gospodarskih, kapitalističnih teženj oziroma interesov Zahoda in Vzhoda pri radikalizaciji religije z gotovostjo trdimo, da te ne pripomorejo k umiritvi razme in zmanjšanju radikalizacije – ravno nasprotno – predstavljajo dejavnik, ki radikalizacijo pospešuje in lajša. Če nam tudi na osnovi medsebojnega dialoga na posvetni in religijski ravni, izobraževanja, integracije ne bi uspelo zagotoviti mirne koeksistence, potem je možno rešitev urejanja odnosov med zahodnimi sekularnimi, večinoma krščanskimi državami ter islamom v civilnem, posvetnem zakonu o islamu, kot na primer v Avstriji.
Ključne besede: religija, monoteizem in nasilje, razodetje, islam, katolištvo, rimskokatoliška cerkev, religija in nasilje, radikalizacija religije, dejavniki politične radikalizacije.
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 426; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

8.
Rimskokatoliška cerkev in obveščevalna dejavnost
Borut Korošec, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Odmik od tradicionalnega zavedanja o poslanstvu sodobnih obveščevalno-varnostnih služb in odkrivanje splošno zakoreninjene miselnosti o RKC kot ustanovi, ki se ukvarja samo s pastoralno dejavnostjo, zaznamujeta magistrsko delo. V raziskavi ugotavljamo, da je obveščevalna dejavnost nepogrešljiva sestavina vsake resne organizacije in države. Ob tem smo ugotovili, da tudi RKC koristno uporablja obveščevalno dejavnost, čeprav so njene metode in tehnike dela manj na očeh javnosti kot običajni obveščevalni sistemi nacionalnih držav. V Cerkvi bomo zaman iskali zakonodajno podlago za obstoj tovrstnih služb, smo se pa s pomočjo primerov iz bogate zgodovine RKC in s proučevanjem redovniških skupin dokopali do spoznanja, da RKC brez ustrezne obveščevalne podpore ne bi uspela zadržati položajev, ki jih ima že dve tisočletji. V raziskavi se ukvarjamo tudi s pojavom spovedi kot mogočim tipalom za pridobivanje koristnih informacij. Uporabo/zlorabo te v opisane namene ne moremo v popolnosti dokazati, v vsakem primeru pa v RS zaznavamo nekatere dogodke, na katerih slovenska Katoliška cerkev ob pomoči Svetega sedeža, ki ga krasi globalna avtoriteta, vrhunska obveščenost, diplomatska rutina in lobistična spretnost, dosega zavidljive rezultate v razmerju do drugih družbenih skupin.
Ključne besede: Rimskokatoliška cerkev, spoved, jezuiti, Opus Dei, obveščevalno‑varnostna dejavnost
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 370; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

9.
Primerjava razvoja zasebnega katoliškega šolstva v Sloveniji in na Hrvaškem
Saša Zver, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo govori o zasebnem katoliškem šolstvu od začetkov do danes. Poseben poudarek je na zasebnemu katoliškemu šolstvu v Sloveniji in na Hrvaškem. Prikazan je razvoj šolstva v povezavi z Rimskokatoliško cerkvijo, kar je postavilo temelje za zasebno katoliško šolstvo. Obravnavana snov je dopolnjena z zgodovinskimi orisi obdobij in prikazi pomembnih političnih dogodkov v obeh državah. Poudarek je na političnih okoliščinah v zadnji skupni državi, saj je to obdobje za zasebno katoliško šolstvo predstavljalo prenehanje delovanja. Delo prikazuje podobnosti in razlike katoliškega šolstva v Sloveniji in na Hrvaškem. Vsako obdobje je podkrepljeno z različnimi zakonskimi pravili, ki so se dotikali zasebnega šolstva. Cilj magistrskega dela je napisati pregledno zgodovino zasebnega katoliškega šolstva z dodanim opisom situacije na tem področju danes. Dopolnitev k magistrskemu delu predstavlja tudi prikaz verskega pouka v Sloveniji in na Hrvaškem ter ključne razlike v obeh državah. Vse to je umeščeno tudi v kontekst odnosov slovenskih in hrvaških duhovnikov med obema vojnama, pa tudi odnosov med državama danes.
Ključne besede: šolstvo, katoliško šolstvo, zasebno šolstvo, Slovenija, Hrvaška, Rimskokatoliška cerkev, komunistična oblast, verski pouk
Objavljeno: 29.05.2018; Ogledov: 109; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici