| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ZGODOVINSKI MEJNIKI V RAZVOJU RIMSKEGA PRAVA
Lovro Plimon, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni zgodovinski mejniki v razvoju rimskega prava. Obravnavana so obdobja od ustanovitve Rima, rimskega kraljestva, rimske republike in rimskega cesarstva. Predstavljen je Zakonik XII plošč, ki je prvi pomembnejši zapisani pravni vir in je osnova za nadaljnji razvoj rimskega prava. Poleg tega so obravnavani rimski pravniki, ki so začeli delovati že v času republike, kasneje v klasični dobi pa so dodobra razvili rimsko pravoznanstvo. Na koncu so predstavljene tudi pomembnejše zbirke cesarskega prava, med njimi tudi Justinijanova kodifikacija, ki je izrednega zgodovinskega pomena, saj je v njej zbrano vse takratno veljavno rimsko pravo. Uporabljeni so viri in literatura so iz področja rimskega prava, uporabljeni pa so tudi podatki z določenih spletnih strani. V diplomskem delu je bilo ugotovljeno, da je rimsko pravo postavilo temelj sodobnega prava. Postalo je podlaga za razvoj modernega prava.
Ključne besede: Ključne besede: Zakonik XII plošč, Justinijan, rimski pravniki, Rimljani, Justinijanov kodeks.
Objavljeno: 09.11.2011; Ogledov: 2035; Prenosov: 464
.pdf Celotno besedilo (677,01 KB)

2.
Rimska najdišča v porečju Savinje
Aleš Blatnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi Rimska najdišča v porečju Savinje sem zbral in predstavil rimska najdišča, ki se nahajajo v porečju Savinje. V delu so zbrana najdišča podrobneje opisana, predvsem najdbe, kjer je bilo možno, je bilo dodano tudi slikovno gradivo. Rimljani so pustili velik pečat na ozemlju današnje Slovenije. V mnogih krajih so še danes vidni ostanki zapuščine Rimljanov. Zelo veliko ostankov je bilo najdenih tudi v porečju Savinje in Savinjske doline, na katere sem se osredotočil v diplomskem delu. V Šempetru v Savinjski dolini je bilo odkrito veliko rimsko grobišče, v Ločici pri Polzeli je bil tabor II. italske legije, na Vranskem je bila opekarna, in najpomembnejša Celeia, kot mesto province Norik, kar so le nekatera pomembnejša najdišča od mnogih v porečju Savinje. Rimljani so bili poznani tudi po gradnji cest, katerih ostanke so našli na zelo podobnih trasah kot poteka današnja regionalna cesta Celje – Ljubljana. Rimska arhitektura je bila zelo dovršena, kar je razvidno iz arheoloških najdb. Zelo lepi in mogočni so nagrobniki v Šempetrski rimski nekropoli ter nagrobne table, najdene v Celju. Znani so tudi miljniki, ki so jih našli ob cesti od Trojan do Celja in proti Ptuju. Med najdenimi predmeti prevladujejo grobni pridatki, nagrobni spomeniki, nakit, arhitekturni ostanki in rimski novci.
Ključne besede: Antika, Rimljani, rimska najdišča, Savinja, Celeia, porečje Savinje, Rimska nekropola, Rifnik, Norik.
Objavljeno: 12.07.2012; Ogledov: 3738; Prenosov: 431
.pdf Celotno besedilo (9,41 MB)

3.
Bivalni prostori Rimljanov
Nina Kojc, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Bivalni prostori Rimljanov predstavlja stanovanjsko kulturo Rimljanov. V več stoletij dolgem razvoju je rimska arhitektura razvila več tipov stanovanjskih stavb. Predstavljena so skromna bivališča iz obdobja nastajanja rimske države, ki so se nato pod etruščanskim in grškim vplivom razvila v izredno udobno atrijsko hišo, domus, ki je bila značilna rimska družinska hiša. Naraščanje števila prebivalstva v Rimu in omejen prostor znotraj obzidja sta prisilila Rimljane v iskanje drugačne oblike stanovanjskih stavb. Rešitev je predstavljala gradnja v višino, ki je zavzemala manj prostora. Nastala je insula, večstanovanjska najemniška stavba, ki je bila zaznamovana s slabo gradnjo in slabimi bivalnimi razmerami. Na obrobjih mest so bogati meščani gradili počitniške vile, imenovane villa urbana, na podeželju pa samooskrbne villae rusticae. Najvišjo stopnjo stanovanjske kulture so predstavljale rimske palače. V diplomskem delu je predstavljena tudi gradbena tehnika Rimljanov. Rimljani so skladno s širjenjem svojega imperija na osvojenih območjih ustanavljali nova mesta, katerih glavna značilnost je bila pravokotna parcelacija. To novost so prinesli tudi na slovensko ozemlje. Odkriti sledovi rimske dobe tudi pri nas kažejo na raznolikost stanovanjske kulture, ki je bila pogojena s premoženjskim statusom lastnika.
Ključne besede: Rimljani, domus, insula, villa rustica, palača, rimska mesta
Objavljeno: 29.07.2016; Ogledov: 1117; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

4.
ANTIKA V SODOBNEM POUKU ZGODOVINE
Lucija Jagodič, 2016, diplomsko delo

Opis: Antika je v zgodovini čas, kjer se rodijo pravljice, začnejo se vzporednice z današnjim načinom življenja. Od tod izvira ogromno materialnih ostankov, ki nas popeljejo v čas Grkov in Rimljanov. Menim, da je ravno pri tej temi učitelju omogočena uporaba prav vseh sodobnih metod, ki učenca vključijo v pouk, da ga sooblikuje oziroma soustvarja. Učenci morajo namreč sami priti do spoznanj in ugotovitev, saj je tako znanje resnično pridobljeno. Med sodobnimi metodami so zelo pomembne tudi medpredmetne povezave, s katerimi učenca še bolj pritegnemo k usvajanju učne snovi. Pri pregledu osnovnošolskih učbenikov sem ugotovila, da je tema antika slikovito obarvana, učencem je na voljo slikovno in materialno gradivo. Slednje je velikokrat kar v bližini njihovega doma. Namen diplomskega dela je tako predstavitev sodobnega pouka zgodovine v primerjavi s preteklostjo kot predstavitev sodobnih učnih enot, ki so predstavljene na praktičnih primerih urnih učnih enot.
Ključne besede: antika, sodobni pouk, didaktične strategije, viri, Grki, Rimljani.
Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 696; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

5.
Gradnja ločnih konstrukcij v antičnem Rimu
Nejc Hanžel, 2016, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Projektna naloga obravnava gradnjo ločnih konstrukcij v antičnem Rimu. Na kratko je opisan razvoj gradbeništva in tehnologij grajenja pred Rimskim imperijem. Opisani so načini pridobivanja, obdelave, vgrajevanja in transporta različnih gradbenih materialov. Podanih je nekaj informacij o rimskem znanju matematike in teoretičnih znanjih, ki so jih Rimljani uporabljali pri gradnji. Glavni del naloge nam poda informacije o statičnem sistemu loka, njegovem kronološkem razvoju in tehnologiji grajenja različnih ločnih konstrukcij. Največje rimske gradnje so prikazane v obliki časovnega traku.
Ključne besede: lok, obok, kupola, rimski beton, opeka, gradbeništvo, antični Rim, Rimljani, zgodovina, antika
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 437; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (5,81 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici