1. Rimsko osvajanje Britanije do konca flavijske dinastije : magistrsko deloIztok Zagorc, 2022, magistrsko delo Opis: Britanija je bila v Sredozemlju poznana že vsaj 500 let pr. n. št., vendar je do prvega pohoda iz Sredozemlja na otok prišlo šele v času Julija Cezarja. Slednji je v letih 55 in 54 pr. n. št. izvedel dve invaziji, vendar se po njiju Rimljani niso obdržali na otoku. Preteči je moralo skoraj 100 let, da je naposled, leta 43 po Kr., prišlo do nove rimske invazije na Britanijo. Izvedel jo je cesar Klavdij. V južnem delu današnje Anglije so Rimljani pokorili tamkajšnja plemena in ustanovili novo rimsko provinco, provinco Britanijo. S tem je bila istočasno vzpostavljena trajna rimska oblast. V teku desetletij se je na čelu province zvrstilo več cesarskih namestnikov, ki so postopoma širili ozemlje province ter s pomočjo gradnje utrdb utrjevali njene meje. Pri tem so naleteli na številna plemena, ki so si bila med seboj prav tako sovražna. Svoje moči so združila le v posameznih primerih, v uporih proti Rimu. Eden takih in hkrati največji izmed vseh je bil Boadicein upor leta 61. Največje ozemlje pridobitve je provinca doživela v času Agrikole, ki je izvedel pohode celo na ozemlje današnje Škotske ter tam vzpostavil kratkotrajno oblast.
Ključne besede: Rimljani, Britanija, rimske invazije, Klavdij, Agrikola.
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 636; Prenosov: 70
 Celotno besedilo (877,22 KB) |
2. ANTIKA V SODOBNEM POUKU ZGODOVINELucija Jagodič, 2016, diplomsko delo Opis: Antika je v zgodovini čas, kjer se rodijo pravljice, začnejo se vzporednice z današnjim načinom življenja. Od tod izvira ogromno materialnih ostankov, ki nas popeljejo v čas Grkov in Rimljanov. Menim, da je ravno pri tej temi učitelju omogočena uporaba prav vseh sodobnih metod, ki učenca vključijo v pouk, da ga sooblikuje oziroma soustvarja. Učenci morajo namreč sami priti do spoznanj in ugotovitev, saj je tako znanje resnično pridobljeno. Med sodobnimi metodami so zelo pomembne tudi medpredmetne povezave, s katerimi učenca še bolj pritegnemo k usvajanju učne snovi. Pri pregledu osnovnošolskih učbenikov sem ugotovila, da je tema antika slikovito obarvana, učencem je na voljo slikovno in materialno gradivo. Slednje je velikokrat kar v bližini njihovega doma. Namen diplomskega dela je tako predstavitev sodobnega pouka zgodovine v primerjavi s preteklostjo kot predstavitev sodobnih učnih enot, ki so predstavljene na praktičnih primerih urnih učnih enot.
Ključne besede: antika, sodobni pouk, didaktične strategije, viri, Grki, Rimljani.
Objavljeno v DKUM: 30.09.2016; Ogledov: 2015; Prenosov: 173
Celotno besedilo (2,48 MB) |
3. Gradnja ločnih konstrukcij v antičnem RimuNejc Hanžel, 2016, delo diplomskega projekta/projektno delo Opis: Projektna naloga obravnava gradnjo ločnih konstrukcij v antičnem Rimu. Na kratko je opisan razvoj gradbeništva in tehnologij grajenja pred Rimskim imperijem. Opisani so načini pridobivanja, obdelave, vgrajevanja in transporta različnih gradbenih materialov. Podanih je nekaj informacij o rimskem znanju matematike in teoretičnih znanjih, ki so jih Rimljani uporabljali pri gradnji. Glavni del naloge nam poda informacije o statičnem sistemu loka, njegovem kronološkem razvoju in tehnologiji grajenja različnih ločnih konstrukcij. Največje rimske gradnje so prikazane v obliki časovnega traku.
Ključne besede: lok, obok, kupola, rimski beton, opeka, gradbeništvo, antični Rim, Rimljani, zgodovina, antika
Objavljeno v DKUM: 12.09.2016; Ogledov: 1785; Prenosov: 260
Celotno besedilo (5,81 MB) |
4. Bivalni prostori RimljanovNina Kojc, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Bivalni prostori Rimljanov predstavlja stanovanjsko kulturo Rimljanov. V več stoletij dolgem razvoju je rimska arhitektura razvila več tipov stanovanjskih stavb. Predstavljena so skromna bivališča iz obdobja nastajanja rimske države, ki so se nato pod etruščanskim in grškim vplivom razvila v izredno udobno atrijsko hišo, domus, ki je bila značilna rimska družinska hiša. Naraščanje števila prebivalstva v Rimu in omejen prostor znotraj obzidja sta prisilila Rimljane v iskanje drugačne oblike stanovanjskih stavb. Rešitev je predstavljala gradnja v višino, ki je zavzemala manj prostora. Nastala je insula, večstanovanjska najemniška stavba, ki je bila zaznamovana s slabo gradnjo in slabimi bivalnimi razmerami. Na obrobjih mest so bogati meščani gradili počitniške vile, imenovane villa urbana, na podeželju pa samooskrbne villae rusticae. Najvišjo stopnjo stanovanjske kulture so predstavljale rimske palače. V diplomskem delu je predstavljena tudi gradbena tehnika Rimljanov. Rimljani so skladno s širjenjem svojega imperija na osvojenih območjih ustanavljali nova mesta, katerih glavna značilnost je bila pravokotna parcelacija. To novost so prinesli tudi na slovensko ozemlje. Odkriti sledovi rimske dobe tudi pri nas kažejo na raznolikost stanovanjske kulture, ki je bila pogojena s premoženjskim statusom lastnika.
Ključne besede: Rimljani, domus, insula, villa rustica, palača, rimska mesta
Objavljeno v DKUM: 29.07.2016; Ogledov: 3613; Prenosov: 543
Celotno besedilo (2,75 MB) |
5. Rimska najdišča v porečju SavinjeAleš Blatnik, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi Rimska najdišča v porečju Savinje sem zbral in predstavil rimska najdišča, ki se nahajajo v porečju Savinje. V delu so zbrana najdišča podrobneje opisana, predvsem najdbe, kjer je bilo možno, je bilo dodano tudi slikovno gradivo.
Rimljani so pustili velik pečat na ozemlju današnje Slovenije. V mnogih krajih so še danes vidni ostanki zapuščine Rimljanov. Zelo veliko ostankov je bilo najdenih tudi v porečju Savinje in Savinjske doline, na katere sem se osredotočil v diplomskem delu. V Šempetru v Savinjski dolini je bilo odkrito veliko rimsko grobišče, v Ločici pri Polzeli je bil tabor II. italske legije, na Vranskem je bila opekarna, in najpomembnejša Celeia, kot mesto province Norik, kar so le nekatera pomembnejša najdišča od mnogih v porečju Savinje. Rimljani so bili poznani tudi po gradnji cest, katerih ostanke so našli na zelo podobnih trasah kot poteka današnja regionalna cesta Celje – Ljubljana.
Rimska arhitektura je bila zelo dovršena, kar je razvidno iz arheoloških najdb. Zelo lepi in mogočni so nagrobniki v Šempetrski rimski nekropoli ter nagrobne table, najdene v Celju. Znani so tudi miljniki, ki so jih našli ob cesti od Trojan do Celja in proti Ptuju. Med najdenimi predmeti prevladujejo grobni pridatki, nagrobni spomeniki, nakit, arhitekturni ostanki in rimski novci.
Ključne besede: Antika, Rimljani, rimska najdišča, Savinja, Celeia, porečje Savinje, Rimska nekropola, Rifnik, Norik.
Objavljeno v DKUM: 12.07.2012; Ogledov: 5960; Prenosov: 636
Celotno besedilo (9,41 MB) |
6. Zgodovinski mejniki v razvoju rimskega pravaLovro Plimon, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so predstavljeni zgodovinski mejniki v razvoju rimskega prava. Obravnavana so obdobja od ustanovitve Rima, rimskega kraljestva, rimske republike in rimskega cesarstva. Predstavljen je Zakonik XII plošč, ki je prvi pomembnejši zapisani pravni vir in je osnova za nadaljnji razvoj rimskega prava. Poleg tega so obravnavani rimski pravniki, ki so začeli delovati že v času republike, kasneje v klasični dobi pa so dodobra razvili rimsko pravoznanstvo. Na koncu so predstavljene tudi pomembnejše zbirke cesarskega prava, med njimi tudi Justinijanova kodifikacija, ki je izrednega zgodovinskega pomena, saj je v njej zbrano vse takratno veljavno rimsko pravo. Uporabljeni so viri in literatura so iz področja rimskega prava, uporabljeni pa so tudi podatki z določenih spletnih strani. V diplomskem delu je bilo ugotovljeno, da je rimsko pravo postavilo temelj sodobnega prava. Postalo je podlaga za razvoj modernega prava.
Ključne besede: Ključne besede: Zakonik XII plošč, Justinijan, rimski pravniki, Rimljani, Justinijanov kodeks.
Objavljeno v DKUM: 09.11.2011; Ogledov: 3567; Prenosov: 666
Celotno besedilo (677,01 KB) |
