SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
VZGOJITELJ KOT JAVNI GOVOREC
Lucija Brečko, 2009, diplomsko delo

Opis: Dobri govorniki morajo obvladati ne samo verbalno, ampak tudi neverbalno komunikacijo. Na slednjo se velikokrat kar pozabi, čeprav ima pri podajanju sporočil lahko ključno vlogo. Lepo je namreč prisluhniti govorniku, ki ima poleg tega, da zna obračati besede, tudi prijeten glas, prijazen izraz na obrazu, pozitivno in vzravnano držo, s svojimi kretnjami rok pa čudovito dopolnjuje svoje besede. In pika na i je njegova primerna obleka in če smo blizu njega, še njegov prijeten vonj. Vendar vse tudi ni v neverbalni komunikaciji. Tudi vsebina govora in izbor besed ima velik pomen. Dober govornik se na vsak nastop pred publiko skrbno pripravi. Tudi vzgojitelj je v službi, pri komunikaciji z otroki in starši, javni govorec. Pa je za to funkcijo po končanem šolanju tudi ustrezno usposobljen? Glede na to, da se skoraj polovica anketiranih študentov med govorom publiki počuti neprijetno in nervozno, da se jih več kot polovica vprašanih izogiba očesnemu stiku s poslušalci in glede na to, da se jim, prav tako več kot polovici anketiranih, med govorom trese glas ali pa se jim zatika, bi lahko rekla, da je v izobraževanju bodočih vzgojiteljev premalo vsebin in nalog, preko katerih bi se študentje lahko naučili osnov javnega nastopanja.
Ključne besede: Retorika, javni govorec, neverbalna komunikacija, verbalna komunikacija, vzgojitelj.
Objavljeno: 09.10.2009; Ogledov: 2221; Prenosov: 507
.pdf Celotno besedilo (549,58 KB)

4.
VKLJUČENOST RETORIKE V URE SLOVENŠČINE V ZADNJEM TRILETJU OSNOVNIH ŠOL IN V SPLOŠNIH GIMNAZIJAH
Andreja Dvornik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo želeli prikazati, kolikšna je vključenost retorike v ure slovenščine v zadnjem triletju osnovnih šol in v splošnih gimnazijah. Pri analizi smo se omejili na oba veljavna učna načrta in določene učbenike za posamezno smer izobraževanja. Trenutna zakonodaja določa retoriko kot enega od obveznih izbirnih vsebin v 9. razredu devetletne osnovne šole. Učitelji imajo različne možnosti za oblikovanje medpredmetnih povezav, s katerimi učencem omogočajo celosten pogled na določene vsebine in boljše povezovanje snovi različnih šolskih predmetov. Učni načrti, ki so v veljavi, določajo precej možnosti za medpredmetne povezave retorike in slovenščine, ki pa ni vedno dovolj nazorno nakazana. Bolj natančno je povezovanje različnih vsebin nakazano v berilih za osnovne in srednje šole. Določeni učbeniki dopuščajo veliko svobode pri vključevanju retoričnih elementov v ure slovenskega jezika, a popolnih navodil, kako oblikovati dober govor, nismo zasledili. Dober govor temelji na vsebini in izgledu, kar je v učbenikih premalo poudarjeno, saj ni dovolj poudarjeno argumentiranje, mimika rok, glave in nasploh drža pri govornem nastopu ter metode sestave in pomnjenja govora. V ure slovenščine je vključenih večina elementov retorike, a nanje učitelji in učenci velikokrat žal niso dovolj pozorni.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: retorika, ure slovenščine, govorni nastop, učbeniki, učni načrti, osnovna šola, splošna gimnazija.
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 2210; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

5.
ANALIZA ARGUMENTACIJE NA ŽUPANSKIH VOLITVAH 2010
Jasmina Godec, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Argumentacija kot logično veljavno sklepanje v družbenem političnem življenju, bi morala biti nesporen in osrednji instrument slehernega županskega kandidata, s poglavitnim ciljem: prepričati občane in občanke s svojimi stališči. Na ta način naj bi mu občanke in občani tudi zaupali vodenje mesta. V diplomski nalogi v teoretičnem okviru najprej obravnavamo retoriko in argumentacijo. Nato predstavimo uporabo retorike v političnem prostoru, se seznanimo s stanjem argumentacije v političnem in javnem prostoru na splošno. Sledi empirični del, ki vsebuje analizo retoričnih in argumentativnih elementov govorov in besedil Tomaža Kanclerja ter Franca Kanglerja, v času volilne kampanje v različnih medijih na vodilno temo Evropska prestolnica kulture. Na osnovi analize argumentov po Toulminovem modelu, smo glede na kriterije veljavne argumentacije ocenili, da gre za izjemno nekvalitetno argumentacijo, ki vsebuje ceneno retoriko, populizem in demagogijo. Ob tej ugotovitvi je sila zaskrbljujoče tudi dejstvo, da kandidat kljub navedenemu, s tovrstnim načinom lahko doseže zmago na županskih lokalnih volitvah, kot je razvidno iz našega pričujočega dela.
Ključne besede: retorika, argumentacija, Toulmin, volilna kampanja, Franc Kangler, Tomaž Kancler, Evropska prestolnica kulture.
Objavljeno: 22.09.2011; Ogledov: 9658; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

6.
7.
8.
9.
10.
PREPRIČLJIVA PODOBA RADIJSKEGA GOVORCA: RETORIČNO ARGUMENTATIVNA ANALIZA NASTOPOV RADIJSKEGA MODERATORJA DEJANA VEDLINA
Tanja Klajnščak, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo odgovarjali na hipotezo ali je radijski moderator Dejan Vedlin prepričljiv radijski govorec. V prvem poglavju spoznavamo retoriko skozi čas in jo umestimo v današnji čas in v radijski govor. Nadalje se ukvarjamo z retoričnimi sredstvi prepričevanja, raziskujemo kakšna je njihova vloga in pomen pri sestavi prepričljivega govora. Govorimo o ethosu, logosu in pathosu. Ker diplomska naloga bazira na analizi moderacij radijskega govorca, bomo spoznali tudi radijski govor in njegove temeljne značilnosti, zaradi potrebe analize, pa bomo podrobneje spoznali tudi kaj je to argumentacija. Skozi diplomsko delo se bomo spoznali tudi z novimi pojmi, ki jih bomo sproti obrazložili.
Ključne besede: retorika, ethos, logos, pathos, argument, radio, Dejan Vedlin
Objavljeno: 26.11.2012; Ogledov: 4662; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici