| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 79
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
Organiziranje protokolarnega dogodka v JGZ Brdo
Petra Eržen, 2009, diplomsko delo

Opis: Na protokol navadno pomislimo, ko ne vemo, kako pripraviti mizo, kakšen naj bo vrstni red prihoda gostov, kdaj je pravi čas, da pošljemo cvetje, kako se pravilno izobesi zastava,… Že to kaže, da je težko natančno določiti, kaj vse spada v protokol. Definicij o tem, kaj je protokol, je toliko, kolikor je avtorjev. Kot navaja Ksenija Benedetti (2008), je protokol veščina organiziranja, ki krmili javne in zasebne ustanove, skupek norm in pravil, določenih z zakoni, dekreti, odredbami ali navadami. V diplomski nalogi smo predstavili protokolarna pravila, protokol v Republiki Sloveniji, ceremonial uradnih obiskov v Republiki Sloveniji ter Javni gospodarski zavod Brdo. V prvem delu diplomske naloge smo opisali osnovne pojme: protokol, diplomacijo, ceremonial, protokol kot službo in protokolarni dogodek. V drugem delu je opisan sam protokol v Republiki Sloveniji ter ceremonial uradnih obiskov v Republiki Sloveniji. V tretjem delu smo preučili organiziranost in priprave zaposlenih v JGZ Brdo na državniški obisk njenega veličanstva kraljice Elizabete II. in njegove kraljeve visokosti vojvode Edinburškega v Republiki Sloveniji. Prišli smo do ugotovitev, da so se v JGZ Brdo temeljito pripravili in bili v skladu s protokolarnimi pravili, program obiska pa je potekal brez zapletov. Protokol RS in uslužbenci v JGZ Brdo so poskrbeli, da je bil obisk kraljevega para izveden po programu kot ga je potrdila predhodnica V zadnjem delu so naše ugotovitve, predlogi za izboljšavo in zaključek. V medijih so zapisali, da si je predsednik Danilo Türk privoščil protokolarni spodrsljaj, ko je pri pregledu častne čete na Brdu pri Kranju zaustavil kraljico, vendar se to ni štelo kot protokolarni škandal. Obisk kraljice je precej razburkal slovensko javnost glede seznama povabljenih na slovesno večerjo v grad Brdo, pa so tudi te dileme hitro šle v pozabo.
Ključne besede: - Protokol - Protokol Republike Slovenije - Protokolarni dogodek - JGZ Brdo - Kraljica Elizabeta II.
Objavljeno: 17.07.2009; Ogledov: 2718; Prenosov: 461
.pdf Celotno besedilo (3,10 MB)

6.
KADROVSKI INFORMACIJSKI SISTEM NA STALNEM PREDSTAVNIŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE PRI EVROPSKI UNIJI
Maruša Bizjak, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu želim predstaviti problematiko v zvezi z organizacijo projekta predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije na Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski uniji. Delo temelji na obstoječih kadrovskih virih organov državne uprave, vključitvi določenega števila zunanjih sodelavcev za določen čas in stanju na Stalnem predstavništvu po predsedovanju. Organizacija projekta Predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije v prvi polovici leta 2008 vključuje zasnovo kadrovskega načrta, kadrovanje za predsedovanje Svetu Evropske unije in urejanje pravic iz delovnih razmerji ter usposabljanje za predsedovanje. V nalogi so obravnavane skupine kadrov, ki jih je potrebno obravnavati različno: kadri za izvajanje predsedovanja, kadri za izvedbo logističnih dogodkov, kadri za komuniciranje z javnostjo, tolmači in prevajalci, projektna skupina za koordinacijo priprav in predsedovanje pri državnem sekretarju za evropske zadeve, kadri za javna naročila, proračun, kadroviki ter kadri na diplomatskih predstavništvih in konzulatih. Kadrovanje za predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije in urejanje pravic iz delovnih razmerji obravnava pravne podlage za razporejanje na naloge predsedovanja, napotitev in opravljanje nalog predsedovanja v tujini — Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski uniji ter izbor kadrov in sklepanje pogodb. Usposabljanje kadrov za predsedovanje je potekalo prek izobraževalnih programov, ki so bili organizirani centralno preko Ministrstva za javno upravo, Upravne Akademije in neposredno pri organih. Z diplomskim delom želim predstaviti odraz centralne organizacije predsedovanja na Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski uniji v Bruslju. Cilj diplomske naloge je predstavitev projekta predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije, poudariti pomembnost projekta in izpostaviti odražanje centralne organizacije predsedovanja na Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski uniji v Bruslju.
Ključne besede: Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Evropski uniji, Evropska unija, javna uprava, kadrovski informacijski sistem, kadri, podatki o kadrih, predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije.
Objavljeno: 02.12.2009; Ogledov: 2172; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (5,50 MB)

7.
PRENOVA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE Z VOZNIM PARKOM ZA POTREBE DAVČNE UPRAVE RS
Alojz Peklaj, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so obravnavani postopki dela v voznih parkih Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, ki v mnogih pogledih niso optimalni, poleg tega pa opredeljujejo veliko birokratskih postopkov in evidenc. Pogosto se zahtevani dokumenti tudi podvajajo ter tako zmanjšujejo preglednost evidentiranja in poslovanja. V diplomskem delu so predstavljeni veljavni predpisi, ki so, kolikor je mogoče, poenostavljeni in optimizirani, seveda ob upoštevanju predpisov, ki so v veljavi, s čimer je poenostavljeno delo odgovornih delavcev voznih parkov oziroma pooblaščencev, prav tako pa tudi uporabnikov službenih vozil. Ugotovitve bodo prispevale tudi k preglednosti evidenc in poslovanja voznega parka.
Ključne besede: - prenova - vozni park - organizacija voznega parka - dokumentacija - Davčna uprava Republike Slovenije
Objavljeno: 03.12.2009; Ogledov: 2081; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

8.
PRAVNA UREDITEV USTAVNE OBTOŽBE PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE
Miha Pozeb, 2010, diplomsko delo

Opis: S sprejetjem Ustave Republike Slovenije leta 1991 je bil v slovensko pravno ureditev uveden institut obtožbe najvišjih državnih funkcionarjev izvršne oblasti zaradi kršitve ustave in zakonov. Institut ustavne obtožbe (impeachmenta) je predviden za predsednika Republike Slovenije, predsednika vlade in ministre ter je namenjen ugotavljanju njihove odgovornosti za določena protipravna dejanja. Predmet raziskovanja v tej diplomskem delu je pravna ureditev ustavne obtožbe predsednika republike s posebnim poudarkom na analizi ugotavljanja njegove odgovornosti ter ustreznosti ustavne ureditve odgovornosti in ustavne obtožbe predsednika republike. Cilj raziskovanja v tej nalogi je potrditi izhodiščni tezi: • da je veljavna ustavna ureditev odgovornosti in ustavne obtožbe predsednika republike pred ustavnim sodiščem pomanjkljiva ter • da je veljavna zakonska ureditev postopka obtožbe in ugotavljanja odgovornosti predsednika republike pomanjkljiva. Na podlagi analize ustavnih določb, ki se nanašajo na odgovornost predsednika republike in drugih zakonskih določil (predvsem Zakona o ustavnem sodišču, Zakona o parlamentarni preiskavi, Poslovnika državnega zbora, Poslovnika ustavnega sodišča, Poslovnika o parlamentarni preiskavi in drugih), ugotavljam, da je sedanja ureditev odgovornosti predsednika republike pomanjkljiva, saj pušča precej odprtih vprašanj, ki bi v primeru morebitne sprožitve ugotavljanja odgovornosti predsednika republike pomenila veliko oviro pri izpeljavi samega postopka odgovornosti oziroma njegove ustavne obtožbe. Pomanjkljiva ustavna, zakonska (in poslovniška) ureditev bi v postopku ustavne obtožbe predsednika republike sprožila vrsto vprašanj, katerih reševanje bi bilo v času izvedbe postopka močno politično obarvano in argumenti pravne stroke, v pogojih razgretih političnih strasti, bi bili premalo upoštevani. Zato je nujno postopek ugotavljanja odgovornosti predsednika republike urediti v času stabilnih političnih razmer in izključno z argumenti pravne stroke. V nalogi je podan predlog za ustreznejšo ustavno in zakonsko ureditev odgovornosti predsednika republike s procesnega in materialnega vidika, ki je primerljiva z rešitvami v sodobnih demokratičnih družbah in je hkrati najprimernejša za sedanjo stopnjo razvoja demokracije v Republiki Sloveniji. V nalogi je predstavljen institut šefa države in opravljen primerjalni prikaz ureditve položaja šefa države v štirih temeljnih skupinah državnih ureditev oziroma organizacij državne oblasti. Za pravilno razumevanje današnjega položaja šefa države v Republiki Sloveniji je opravljen zgodovinski pregled razvoja te funkcije od leta 1941 do sprejema Ustave Republike Slovenije leta 1991. V nadaljevanju naloge je izvršena primerjava med funkcijo, položajem in pristojnostmi šefa države v Republiki Sloveniji z ustavno primerljivimi ureditvami nekaterih drugih držav (gre za države z uvedeno parlamentarno ustavno ureditvijo). V nadaljevanju so predstavljeni in kritično presojani položaj, funkcija, pristojnosti, predstavljanje, obveščanje, nezdružljivost funkcije, razmerje do drugih državnih organov, vloga, pravice in nadomeščanje šefa države v Republiki Sloveniji. Sledijo pregled, analiza in kritična presoja odgovornosti šefa države, primerjalni prikaz ureditve odgovornosti šefa države v štirih temeljnih skupinah državnih ureditev, institut sopodpisa, politične in materialne odgovornosti, institut imunitete ter institut impeachmenta. Osrednje poglavje naloge predstavlja pregled sedanje ustavne in zakonske ureditve položaja in odgovornosti predsednika republike, postopek ustavne obtožbe predsednika republike, z zelo občutljivim predhodnim delom postopka, ki ga predstavlja morebitna uvedba parlamentarne preiskave, ter predstavitev in utemeljitev ugotovljenih pomanjkljivosti in predlogov za ustreznejšo ustavno in zakonsko ureditev odgovornosti predsednika republike ter postopek ugotavljanja njegove odgovornosti pred ustavnim sodiščem. V tem diplomskem delu sta potrjeni uvod
Ključne besede: Državni zbor, Imuniteta, Impeachment, Obtožba predsednika republike, Odgovornost, Parlamentarna preiskava, Predsednik republike Slovenije, Šef države, Ustava, Ustavna obtožba, Ustavno sodišče.
Objavljeno: 22.01.2010; Ogledov: 3346; Prenosov: 459
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

9.
STRES V UPRAVI RS ZA JAVNA PLAČILA
Tanja Kukec-Karanovič, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: K pisanju magistrskega dela z naslovom Stres v Upravi RS za javna plačila nas je spodbudilo dejstvo, da v službi telefoni nenehno zvonijo, nabira se nepregledana elektronska pošta, šef nam nalaga nove in nove naloge zaradi »naše sposobnosti, hitrosti in iznajdljivosti«. Dnevne obveznosti in delovne naloge se povečujejo, zato je časa vedno manj. Ko pa pridemo domov nas čakajo obveznosti, kot so kuhanje, pospravljanje, starševske dolžnosti, skrb za stare starše, ki so pomoči potrebni. Na koncu ugotovimo, da ima dan premalo ur, da bi lahko postorili vse kar je potrebno. Potem razmišljamo kaj od naštetega naj izpustimo in čemu se naj odpovemo, ali kaj naj naredimo hitreje, da si bomo utrgali košček časa samo zase, za sprehod, masažo ali kakršno koli sprostitev. V zadnjem desetletju se o stresu veliko razpravlja, ker živimo v času, ko je tempo življenja vedno hitrejši in nam naš čas ne dopušča več trenutkov zase, za sprostitev, zabavo in razmišljanje. Dnevno se soočamo z novimi nalogami, zadolžitvami, obremenitvami in pritiski, ki v nas povzročajo stres. Tekmovalni duh, ki je v nas samih in se izraža na vseh področjih našega življenja, pa stvari samo še poslabša. V čim krajšem času želimo narediti čim več in čim bolje. Včasih nam je stres pomagal pri preživetju, danes pa nam predvsem uničuje zdravje. Pojavlja se na vseh področjih človekovega življenja: v službi, doma, v prostem času. Dnevne delovne zahteve se širijo, zato je potrebno nenehno hitenje in prilagajanje. Čas nam teče vedno hitreje, ker želimo opraviti vedno več opravil v tistem času, ki ga imamo na razpolago. Vedno več stvari želimo narediti v čim krajšem času, zato ker jih tudi drugi ali pa zato, da bomo boljši od drugih. Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega dela. V prvem poglavju teoretičnega dela je opisana zgodovina stresa. V drugem delu je opisan stres na delovnem mestu, ki je postal v zadnjem času zaradi nenehnega hitenja in nalaganja dodatnih obveznosti hladen, negostoljuben in zahteven prostor. Tehnični razvoj in razvoj informacijske tehnologije, od nas zahteva uvajanje novih tehnologij, običajno brez ustreznih prilagoditev in usposobitev. Življenjski ritem in način življenja od nas zahtevajo popolno predanost. Na delovnem mestu je pomembna delovna storilnost, naših nadrejenih ne zanimajo individualne težave in stres, ki smo mu izpostavljeni. Stres na delovnem mestu lahko povzročijo prevelike zahteve in izpostavljenost različnim dejavnikom stresa, kot so konflikt vrednot, nezadostno nagrajevanje, individualne delovne zahteve, vloge v organizaciji, organizacijska kultura, razvoj kariere in odnosi v organizaciji. Skrajna posledica preobremenjenosti na delovnem mestu je izgorevanje, ki lahko privede tudi do smrti. Stres ni vedno nekaj slabega, ravno nasprotno, v manjši količini je stres lahko zdrav. Zavedati se je potrebno, da je zaznavanje o vzrokih stresa prvi in zelo pomemben korak k njegovemu učinkovitemu obvladanju. Pomaga lahko že, če se nad problem dvignemo in ga pogledamo z večje razdalje in se vprašamo, zakaj stres v resnici doživljamo. Ali si sami ustvarjamo stres po nepotrebnem? Ali smo zadovoljni s svojim delom? Ljudje si namreč pogosto zastavljamo nedosegljive cilje in prekratke roke ali pa si zastavimo preveč ciljev hkrati. Ko je obremenitev duše in telesa prevelika, se pojavijo prvi znaki izgorevanja. Ker pa stresa v vsakdanjem življenju ne moremo izločiti in se mu ne moremo izogniti, se moramo z njim sprijazniti in se navaditi na življenje z njim. Z njim se moramo soočiti in ga čim bolj nadzorovati, obvladati, ukrotiti in izkoristiti sebi v prid. Dovzetnost za stres je stvar posameznika in izhaja iz pomanjkanja sposobnosti, da bi se odzval na nek zunanji izziv. Uprava RS za javna plačila je pričela s svojim delovanjem prvega julija 2002, po ukinitvi Agencije RS za plačilni promet. Danes je poslovanje Uprave RS za javna plačila urejeno preko Urada UJP, s sedežem v Ljubljani, ki vodi
Ključne besede: Ključne besede: stres, Uprava Republike Slovenije za javna plačila, zdravje, dnevne obveznosti, delovne naloge, sindrom izgorevanja, stres na delovnem mestu
Objavljeno: 28.10.2010; Ogledov: 2747; Prenosov: 1

10.
MARKETINŠKO KOMUNICIRANJE V NEPROFITNIH ORGANIZACIJAH NA PRIMERU JAVNEGA SKLADA RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI
Marko Rakuša, 2010, diplomsko delo

Opis: Marketinško komuniciranje neprofitnih organizacij je postalo pomemben dejavnik za realizacijo poslanstva posamezne organizacije. Metodologija izvajanja marketinškega komuniciranja v neprofitnih organizacijah je enaka tisti v profitnem sektorju. Bistvena razlika med obema je samo v cilju. Neprofitne organizacije želijo z marketinškim komuniciranjem vplivati na vedenje ciljne skupine in s tem povečati njeno korist oziroma korist družbe kot celote, medtem ko želijo profitne organizacije z marketinškim komuniciranjem povečati svojo korist. V teoretičnem delu diplomskega dela je opredeljeno marketinško komuniciranje v neprofitnih organizacijah. Navedene in opisane so vse faze procesa načrtovanja marketinškega komuniciranja. Na podlagi teoretičnih spoznanj o marketinškem komuniciranju v neprofitnih organizacijah smo v praktičnem delu analizirali marketinško komuniciranje Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in na podlagi analize izdelali predlog programa marketinškega komuniciranja. Predlog zajema novo obliko organiziranosti, cilje in iz ciljev izpeljane strategije marketinškega komuniciranja. Nobena organizacija, naj bo profitna ali neprofitna, ne mora obstajati brez komunikacije s ciljnimi skupinami. Marketinško komuniciranje omogoča organizaciji, da se ciljna skupina organizacije zaveda, pokaže zanjo določeno zanimanje in željo po uporabi njenih izdelkov oz. storitev in na koncu spodbudi k dejanju, ki vodi do uporabe izdelka oz. storitve. Vse te faze lahko organizacija doseže s sistematičnim upravljanjem marketinškega komuniciranja, ki temelji na uspešnem načrtovanju le-tega. JSKD ima s svojo razvejano mrežo območnih izpostav ogromen potencial pri izvajanju marketinškega komuniciranja. S strateškim pristopom in pravilno uporabo instrumentov marketinškega komuniciranja, predvsem osebne prodaje, bi lažje zbrali prepotrebna občinska sredstva. Prav tako bi z uspešnim komunikacijskim programom dvignili zadovoljstvo svojih ključnih odjemalcev — kulturnih društev — in poskrbeli za večjo prepoznavnost in boljšo podobo organizacije v družbi.
Ključne besede: Neprofitne organizacije, marketinško komuniciranje, instrumenti marketinškega komuniciranja, načrtovanje marketinškega komuniciranja, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, ljubiteljska kultura.
Objavljeno: 27.09.2010; Ogledov: 1653; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici