| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 31
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
21.
MEDNARODNA PRAVNA POMOČ V KAZENSKIH ZADEVAH (TEMELJNI POJMI) S POUDARKOM NA SODELOVANJU MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO HRVAŠKO
Marko Filip Kolbl, 2014, diplomsko delo

Opis: Predmet obravnave v mojem diplomskem delu je mednarodna pravna pomoč v kazenskih zadevah s poudarkom na sodelovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ki predstavlja obliko mednarodne kazenskopravne pomoči med dvema državama kot subjektoma kazenskopravnega sodelovanja. Kazenskopravna pomoč med državami pa je edina prava rešitev za odkrivanje in preprečevanje čezmejnega kriminala. Zato sta se Republika Slovenija in Republika Hrvaška odločili, da bosta sklenili meddržavne sporazume, ki urejajo t.i. malo mednarodno kazenskopravno pomoč, medsebojno izvrševanje sodnih odločb v kazenskih zadevah in izročitev . Vendar kasneje sta republiki Slovenija in Hrvaška postali članici Evropske unije in tako vstopili v njen pravni red. Pravila pravnega reda Evropske unije pa prav tako urejajo določbe o mednarodni kazenskopravni pomoči med državami članicami Evropske unije. Tako se postavi vprašanje, kateri pravni akt se uporabi v primeru kazenskopravnega sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško? Ali je to pravni akt Evropske unije ali ratificiran meddržavni sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško? To vprašanje pride v poštev samo takrat, kadar pravni akt Evropske unije in ratificiran meddržavni sporazum urejata isto materijo mednarodnega kazenskega procesnega prava. Da v tem primeru pridemo do odgovora, je potrebno upoštevati pravila o hierarhiji mednarodnih pravnih aktov, ki urejajo mednarodno kazensko procesno pravo, mednje spadajo tudi ratificirani meddržavni sporazumi med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško in predhodne in končne določbe pravnih aktov Evropske unije, ki urejajo isto materijo. Da bi razumeli koncept mednarodne kazenskopravne pomoči, je potrebno predstaviti in opredeliti osnovne pojme, ki se pojavljajo v zvezi z mednarodno kazenskopravno pomočjo in temeljna načela, na katerih osnovni pojmi slonijo. Ta temeljna načela so produkt načel najbolj civiliziranih narodov in imajo dvojno naravo: kot temeljna načela prava Evropske unije in temeljna načela mednarodnega kazenskega procesnega prava. Zato je moje diplomsko delo posvečeno tudi tej temi. Seveda pa mora mednarodna kazenskopravna pomoč slediti svojemu cilju. Ta cilj pa je uspešen pregon čezmejnega kriminala v najboljši možni meri. Zato se postavlja naslednje vprašanje, kateri pravni akti omogočajo boljši kazenski pregon čezmejnega kriminala? Ali so to pravni akti Evropske unije ali ratificirani meddržavni sporazumi med RS in RH? Odgovor na to vprašanje bo potekal sočasno s primerjavo obeh vrst pravnih aktov. Pri pregonu čezmejnega kriminala med posameznima državama pa odigrajo svojo vlogo tudi nacionalni predpisi držav. Ti se uporabljajo takrat, kadar mednarodni pravni akti določene materije ne urejajo . V Republiki Sloveniji je ta predpis Zakon o kazenskem postopku (ZKP) . V Republiki Hrvaški pa je takšen predpis Zakon o međunarodnoj pravnoj pomoći (ZOMPO) . Takšno uporabo imenujemo subsidiarna uporaba nacionalnega predpisa države. --------------------------------------------- 1 Pogodba o pravni pomoči v kazenskih in civilnih zadevah z dne 7.2.1994, Uradni list RS-MP, št. 10/94, Hrvaška; Pogodba o medsebojnem izvrševanju sodnih odločb v kazenskih zadevah z dne 7.2.1994, Uradni list RS-MP, št.10/94, Hrvaška; Pogodba o izročitvi z dne 7.2.1994, Uradni list RS-MP, št. 2/95,Hrvaška. 2 Republika Slovenija je postala članica Evropske unije 1.4.2004, Republika Hrvaška pa je postala članica Evropske unije 1.7.2013. 3 Mednarodna kazenskopravna pomoč se daje po določbah ZKP zgolj, če ni z mednarodno pogodbo določeno drugače (514. člen ZKP). 4 Zakon o kazenskem postopku, Uradni list RS, št. 63/94, Ljubljana 1994. 5 Zakon o kazenskem postopku, Uradni list RS, št. 63/94, Ljubljana 1994.
Ključne besede: Republika Slovenija, Republika Hrvaška, mednarodna kazenskopravna pomoč, mednarodno kazensko procesno pravo, meddržavni sporazum, pravni akti Evropske unije
Objavljeno: 08.05.2014; Ogledov: 2058; Prenosov: 313
.pdf Celotno besedilo (780,28 KB)

22.
ZAKONSKA UREDITEV CARINSKE POLITIKE V SLOVENIJI
Aleš Kolar, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena zakonska ureditev carinske politike v Republiki Sloveniji, ki se prepleta z evropskim pravnim redom, kjer osnovna carinska pravila opredeljuje Carinski zakonik Skupnosti. Naloge carinske službe opravlja Carinski urad Republike Slovenije, ki pri svojem delu uporablja tako mednarodno kot nacionalno pravo.
Ključne besede: zakonska ureditev, carinska politika, Republika Slovenija, Evropska Unija, Carinski zakonik Skupnosti, Carinski urad Republike Slovenije, nacionalno pravo, mednarodno pravo, schengensko območje, blagovna menjava, slovensko gospodarstvo, Republika Hrvaška.
Objavljeno: 09.04.2014; Ogledov: 1068; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (741,72 KB)

23.
ZAPOSLOVANJE INVALIDOV V INVALIDSKIH PODJETJIH
Ksenija Kavaš, 2013, diplomsko delo

Opis: Invalid je oseba, ki ima, zaradi telesne ali duševne okvare, zmanjšane možnosti, da si zagotovi in obdrži ustrezno zaposlitev. Eno izmed pomembnih možnosti zaposlovanja invalidov v RS predstavljajo invalidska podjetja, ki s tem zagotavljajo invalidnim osebam socialno varnost in vključenost. V skladu z Ustavo RS mora biti vsakemu izmed invalidov zagotovljeno varstvo in usposabljanje za delo, svoboda dela, prosta izbira zaposlitve, obenem pa mora biti invalidom pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto. Invalidska podjetja so kot del socialne ekonomije poznana tudi v državah Evropske unije, kjer se prav tako srečujejo s težavami pri zaposlovanju invalidov.
Ključne besede: Invalid, invalidsko podjetje, kvotni sistem, Evropska unija, finančne vzpodbuje, Republika Slovenija
Objavljeno: 13.01.2014; Ogledov: 1332; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (593,15 KB)

24.
ANALIZA RAZMERIJ CEN STORITEV MED SLOVENIJO IN ČEŠKO REPUBLIKO
Marcel Gajzer, 2012, diplomsko delo

Opis: Ugotovili smo, da sta Slovenija in Češka podobni državi. Pri obeh storitveni sektor predstavlja glavni gospodarski sektor in obe sta odprti ekonomiji. Finančna kriza je imela učinek na obe gospodarstvi, vendar je slovensko bolj prizadelo in počasneje okreva. Slovensko gospodarstvo je še vedno bolj razvito od Češkega, saj imamo višji BDP per capita in tudi raven cen je višja kot v referenčni državi. Skozi analizo primerjave cen v drugem delu diplomskega seminarja smo izračunali, da je splošna raven cen storitev višja v Sloveniji kot na Češkem. Višja je za 26 %. Tudi vseh deset storitvenih skupin je bilo dražjih od tistih na Češkem. Najbližje češkim cenam so bile cene komunikacije.
Ključne besede: Slovenija, Češka Republika, storitve, raven cen, censka pariteta, censka dispariteta, raven razvitosti, BDP.
Objavljeno: 20.12.2012; Ogledov: 1453; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

25.
Zasebno šolstvo v Sloveniji : diplomsko delo
Martina Šetina Čož, 2002, diplomsko delo

Ključne besede: zasebne šole, Republika Slovenija
Objavljeno: 06.06.2012; Ogledov: 1118; Prenosov: 100
URL Povezava na celotno besedilo

26.
27.
BREZPOSELNOST PRED IN MED GOSPODARSKO KRIZO V SLOVENIJI
Jožica Ravnikar, 2011, diplomsko delo

Opis: Brezposelnost je problem, ki zajema vsakega, ki je delovno aktiven, saj tudi tisti, ki službo ima ne ve kdaj se bo znašel na trgu dela kot brezposelni. V diplomskem delu obravnavamo problem brezposelnosti v Sloveniji v času pred gospodarsko krizo in med njo. V diplomskem delu smo najprej predstavili pojem brezposelnosti, katere vrste brezposelnosti poznamo, kako brezposelnost merimo. Predstavili smo tudi trg dela, kako je razdeljeno prebivalstvo in kako vpliva okolje na kadrovanje. V nadaljevanju smo predstavili Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije, Območne službe Zavoda in gibanje brezposelnosti v Območnih službah ter v Republiki Sloveniji od leta 2001. Ugotovili smo, da je imela gospodarska kriza velik vpliv na brezposelnost v Sloveniji leta 2009, do leta 2008 pa je brezposelnost v Sloveniji padala. Največ brezposelnih oseb je v Območnih službah, ki ležijo na vzhodnem delu Slovenije. Diplomsko delo smo zaključili s predlogi, ki brezposelnim pomagajo, da hitreje pridejo do želene zaposlitve.
Ključne besede: brezposelnost, gospodarska kriza, trg dela, Republika Slovenija.
Objavljeno: 24.02.2012; Ogledov: 2521; Prenosov: 304
.pdf Celotno besedilo (816,65 KB)

28.
MODEL INSTITUCIONALNE PODPORE INTERNACIONALIZACIJE SLOVENSKIH PODJETIJ V RAZMERAH DINAMIČNEGA SPREMINJANJA GLOBALNE EKONOMIJE
Črt Vedenik, 2011, magistrsko delo

Opis: Poznavanje zgodovine predstavlja osnovno znanje, ki je potrebno za razumevanje sodobnega sveta. Skozi zgodovino smo bili priča vzponom in padcem imperijev ter številnim drugim dramatičnim spremembam, ki so oblikovale svetovno ureditev. Ta ima ključen vpliv tako na vsakodnevno življenje, kot tudi na gospodarstvo, kar obravnavamo v Poglavju 2. Nato se posvečamo globalizaciji, ki ni pojav, značilen za zadnjih 20 let, temveč je prisoten že skozi vso zgodovino. Prinaša določena vprašanja in izzive, kar obravnavamo v Poglavju 3. Sodobna ureditev sveta spodbuja države, da pomagajo tekmovati podjetjem v mednarodni menjavi. Ta vprašanja obravnavamo v Poglavju 4. V Poglavju 5 predstavimo Slovenijo, posebno pozornost pa namenjamo programom institucionalne podpore internacionalizaciji podjetij v Sloveniji. Nekatere izmed teh programov proučimo v Poglavju 6 in podamo nekaj napotkov za nadaljnji razvoj le-teh. V Poglavju 7 pa se znova posvetimo napovedim spreminjajoče se svetovne ureditve, kako naj se ji podjetja prilagodijo in kaj nam prinaša vzpon novega svetovnega reda.
Ključne besede: Ključne besede: svetovna ureditev, mala in srednje velika podjetja, globalizacija, internacionalizacija, institucionalna podpora internacionalizaciji, diplomacija, gospodarska diplomacija, Republika Slovenija, Avstralija, nov svetovni red, strateški trgi.
Objavljeno: 28.06.2011; Ogledov: 2649; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (3,24 MB)

29.
ZNAČILNOSTI PRAVNE UREDITVE GLAVNEGA MESTA REPUBLIKE SLOVENIJE IN ( PRIMERJALNO) REPUBLIKE HRVAŠKE
Mladenka Bogatinovski, 2010, diplomsko delo

Opis: V glavnem mestu so sedeži državnih organov in organizacij, tujih diplomatskih predstavništev, konzulatov in mednarodnih organizacij, zato je glavno mesto, kot eden izmed atributov državnosti, za vsako državo posebnega pomena. Lokalna skupnost, ki je nosilka položaja glavnega mesta, je tako postavljena pred dodatne zahteve in naloge, ki jih druge lokalne skupnosti ne poznajo oziroma se z njimi srečujejo v manjši meri. Zato ima glavno mesto znotraj sistema lokalne samouprave določen poseben položaj. V Sloveniji daje poseben status glavnemu mestu že Ustava Republike Slovenije, konkretneje pa je odnos med državo in Mestno občino Ljubljana, kot glavnim mestom Republike Slovenije urejen v Zakonu o glavnem mestu Republike Slovenije, sprejetim leta 2004. Ker je nosilka položaja glavnega mesta določena lokalna skupnost, zanjo veljajo tudi predpisi, ki se nanašajo na lokalno samoupravo, predvsem Zakon o lokalni samoupravi, Zakon o financiranju občin in Zakon o lokalnih volitvah. Mestu Zagreb zagotavlja poseben status že Ustava Republike Hrvaške v 13. členu, konkretneje pa je odnos med državo in Mestom Zagreb kot glavnim mestom Republike Hrvaške urejen z Zakonom o Mestu Zagreb (»Zakon o Gradu Zagrebu«). Vsa vprašanja, ki se nanašajo na Mesto Zagreb, kot enoto lokalne samouprave, ki ima hkrati tudi položaj enote regionalne samouprave in jih ta zakon ne ureja, so urejena v Zakonu o lokalni in področni (regionalni) samoupravi.
Ključne besede: glavno mesto, država, lokalna samouprava, mestna občina, Republika Slovenija, Republika Hrvaška
Objavljeno: 24.06.2011; Ogledov: 2955; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (907,99 KB)

30.
PRIMERJAVA UREDITVE LOKALNE SAMOUPRAVE V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM ( NA PRIMERU PTUJA IN VARAŽDINA)
Alen Iljevec, 2011, diplomsko delo

Opis: Republika Slovenija in Republika Hrvaška sta nedeljivi, demokratični, pravni in socialni državi. V obeh državah je zagotovljena pravica do lokalne in regionalne samouprave. V republiki Hrvaški je lokalna samouprava organizirana na dveh ravneh, prav tako je v Republiki Sloveniji že leta 2006, s spremembo Ustave Republike Slovenije, dana podlaga za dvotirni sistem. Na Hrvaškem prvo raven predstavlja 429 občin in 126 mest, drugo regionalno raven pa 20 županij in Mesto Zagreb, ki ima poseben položaj županije in mesta. Na prvi ravni enote lokalne samouprave opravljajo naloge, ki se neposredno tičejo prebivalcev njihovega območja, na drugi ravni pa enote regionalne samouprave opravljajo naloge regionalnega pomena. V Sloveniji lokalno samoupravo predstavlja 211 občin in druge lokalne skupnosti. Občine se lahko povezujejo v širše samoupravne lokalne skupnosti, tudi v pokrajine, za urejanje lokalnih zadev širšega pomena. Občina je pristojna za urejanje lokalnih zadev, ki jih občina ureja samostojno in ki zadevajo prebivalce občine. Država pa lahko z zakonom prenese na občino ali širšo samoupravno skupnost opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, če pridobi soglasje občine ali širše samoupravne lokalne skupnosti, ter zagotovi sredstva za opravljanje teh nalog. V obeh državah se enote lokalne samouprave lahko samostojno povezujejo in sodelujejo med seboj pri opravljanju svojih nalog. Delo v enotah lokalne samouprave v obeh državah vodijo organi, ki se jih voli na svobodnih volitvah. Prav tako je v obeh državah omogočeno neposredno sodelovanje prebivalcev pri opravljanju lokalnih nalog preko referendumov in drugih oblik odločanja, ki se med državama nekoliko razlikujejo. V obeh državah imajo enote lokalne samouprave pravico do lastnih prihodkov, s katerimi se financirajo, državi pa sta dolžni poskrbeti za občine, ki zaradi slabše gospodarske razvitosti niso sposobne same financirati opravljanja svojih nalog in jim zagotoviti dodatna sredstva. Tako v Sloveniji, kot na Hrvaškem za zagotavljanje javnih dobrin in komunalnih storitev skrbijo javne službe, katerih organizacija se v državah nekoliko razlikuje.
Ključne besede: Republika Slovenija, Republika Hrvaška, enote lokalne samouprave, javne službe
Objavljeno: 01.06.2011; Ogledov: 4613; Prenosov: 469
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici