| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 31
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
11.
Zadolževanje in razdolževanje podjetij - primerjava Slovenije in Češke
Aleksandra Sedlar Kožuh, 2016, magistrsko delo

Opis: Finančni krizi, ki je izbruhnila leta 2007, je kmalu sledila gospodarska kriza, v kateri pa je postalo jasno, da so se mnoga podjetja v Sloveniji v času gospodarske rasti močno zadolžila. V času krize so se prihodki podjetjem znižali, kar je zmanjšalo njihovo sposobnost za odplačevanje dolgov, podjetja pa so postala prezadolžena. V magistrski nalogi smo zato proučevali zadolženost in razdolževanje podjetij v Sloveniji v času pred nastankom krize in po njej, za primerjavo pa smo proučevali podjetja v Češki republiki. Naloga sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo najprej predstavili vpliv zadolževanja in razdolževanja na gospodarsko rast. Na primeru treh večjih finančnih kriz v preteklosti smo ugotavljali vzroke za njihov nastanek in njihovo reševanje. Vsem je bilo pred nastankom krize skupno naraščanje zadolževanja in ustvarjanje nepremičninskih in/ali borznih balonov, medtem ko so bili ukrepi kot odziv na nastalo krizo različni. Predstavili smo štiri načine razdolževanja v preteklosti. Kot najpogostejši način so se v preteklosti pojavljali varčevalni ukrepi, kar je najpogostejši način tudi v sedanji krizi. Nazadnje smo predstavili še sistemske ukrepe za pospešitev razdolževanja podjetij. V empiričnem delu smo na osnovi pridobljenih podatkov iz finančnih izkazov podjetij preverjali tri hipoteze. S pomočjo finančnih kazalnikov smo analizirali in medsebojno primerjali gibanje dolga, stopnje zadolženosti podjetij in vire, ki jih podjetja uporabljajo za financiranje v Sloveniji in Češki republiki v izbranih sektorjih gospodarstva v obdobju 2004-2013, s čimer smo ugotavljali tudi, kako poteka proces razdolževanja v podjetjih izbranih sektorjev v obeh državah. V okviru preverjanja hipotez smo ugotovili, da so podjetja v Sloveniji bolj zadolžena kot podjetja v Češki republiki, da so bila podjetja v Sloveniji v vseh opazovanih sektorjih prezadolžena že v obdobju pred nastankom krize, medtem ko so bila podjetja v Češki republiki v času pred nastankom krize prezadolžena v dveh od treh opazovanih sektorjev ter da se podjetja v Češki republiki uspešneje razdolžujejo kot podjetja v Sloveniji.
Ključne besede: finančna kriza, zadolževanje, razdolževanje, Slovenija, Češka republika
Objavljeno: 09.09.2016; Ogledov: 1089; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

12.
VPLIV AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE NA DRUŽBENOGOSPODARSKE SPREMEMBE NA ČEŠKEM IN V SLOVENIJI
Amadej Bogovič, 2016, magistrsko delo

Opis: Potreba po mobilnosti in učinkovitem prevoznem sredstvu je privedla do izuma avtomobila ter posledično do nastanka in razvoja avtomobilske industrije. Ta velja danes v številnih evropskih državah za eno izmed ključnih gospodarskih panog, ki ima številne družbene in gospodarske posledice v okolju, v katerem deluje. Magistrsko delo se osredotoča na vpliv avtomobilske industrije na družbenogospodarske spremembe na Češkem in v Sloveniji. Zaradi lažjega razumevanja celotnega poteka naloge je bilo potrebno najprej v teoretičnem delu naloge predstaviti nekaj ključnih pojmov, vezanih na avtomobilsko industrijo, ter narediti zgodovinski pregled razvoja samega prometa. Temu sledi predstavitev avtomobilske industrije kot pomembnega dejavnika družbenogospodarskih sprememb v prostoru, kar je bil tudi eden izmed namenov magistrske naloge. To je bilo mogoče doseči z analizo in s primerjavo avtomobilske industrije v izbranih državah, kjer smo se v analizi omejili na kazalce, ki prikazujejo vpetost avtomobilske industrije v okolje. Za nadaljnje raziskovanje smo v Republiki Češki izbrali tovarno Škoda, v Sloveniji pa tovarno Revoz. Primerjali smo tudi vlaganja tujih investitorjev v obeh državah in prišli do zaključka, da je Republika Češka primernejša za investicije predvsem zaradi ugodnejšega poslovnega okolja ter dobro zastavljenega načrtnega sistema privabljanja tujih investicij. Obenem smo podali smernice nadaljnjega razvoja avtomobilske industrije in na podlagi pridobljenih podatkov sklepali, kakšna bo prihodnost razvoja avtomobilske industrije v izbranima državama.
Ključne besede: avtomobilska industrija, Slovenija, Republika Češka, Škoda, Revoz
Objavljeno: 17.08.2016; Ogledov: 914; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

13.
NAČRTOVANJE NEPOSREDNIH INVESTICIJ IZ SLOVENIJE V MAKEDONIJO S PRIMEROM
Aleksandar Širkoski, 2016, diplomsko delo

Opis: Načrtovanje neposrednih investiciji iz Slovenije v Makedonijo s primerom kovinske embalaža. Diplomsko delo je narejeno tako da se lahko uporablja tudi kot osnova za investicijske načrte kovinske embalaže.
Ključne besede: kovinska embalaža, tuje investicije, Republika Makedonija, Republika Slovenija, kovinske pločevinke in kovinski pokrovi
Objavljeno: 24.06.2016; Ogledov: 391; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (790,22 KB)

14.
PRIMERJAVA OSEBNEGA STEČAJA IN STEČAJA PRAVNE OSEBE
Sara Kerstein, 2016, diplomsko delo

Opis: Stečajni postopek oziroma stečaj je prenehanje prezadolženega oziroma plačilno nesposobnega dolžnika, ki je namenjen hkratnemu in sorazmernemu poplačilu upnikov. Diplomska naloga se osredotoča na osebni stečaj in stečaj nad pravno osebo. Naloga obravnava kvalitativne razlike med obema stečajema v povezavi s fazami stečajnega postopka, stečajno maso, stroški, pravicami in trajanjem. V nadaljevanju se osredotoča na kvantitativen vidik obeh stečajev, pri čemer izpostavlja statistične podatke med leti 2009 in 2015. Oba vidika sta prav tako predstavljena za primer Hrvaške in primerjana s Slovenijo. Glavne razlike med obema stečajema se kažejo v odpustu obveznosti, prenehanju subjektov in zakonski omejitvi trajanja stečaja. Generalno gledano se število obeh stečajev povečuje, s to razliko, da trend osebnega stečaja narašča eksponentno, medtem ko trend stečaja nad pravno osebo, linearno. Primerjava Slovenije s Hrvaško pokaže, da je v splošnem trajanje obeh stečajev na Hrvaškem krajše, kot posledica proceduralnih razlik. Pomembnejše razlike se kažejo v začetni fazi postopka stečaja, njegovih organih in preizkusnem obdobju pri osebnem stečaju.
Ključne besede: osebni stečaj, stečaj nad pravno osebo, stečajni upravitelj, insolvenčno pravo, Republika Slovenija, Republika Hrvaška
Objavljeno: 24.05.2016; Ogledov: 1279; Prenosov: 357
.pdf Celotno besedilo (815,26 KB)

15.
Sindikalno organiziranje v osnutku slovenske ustave
Viktor Lednik, 1991, strokovni članek

Ključne besede: Republika Slovenija, ustave, sindikati
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 416; Prenosov: 21
URL Povezava na celotno besedilo

16.
17.
NAJPOMEMBNEJŠI MAKROEKONOMSKI KAZALCI V REPUBLIKI SLOVENIJI
Milorad Laketić, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo z analiziranjem gibanja treh najpomembnejših makroekonomskih kazalcev (BDP-ja, brezposelnosti in inflacije) opisali gospodarski položaj v Republiki Sloveniji in ga primerjali s povprečjem v EU. V okviru diplomskega dela smo oblikovali in analizirali tri hipoteze, in sicer, da makroekonomski kazalci napovedujejo majhno pozitivno gospodarsko rast v Republiki Sloveniji v prihodnjih letih, da gospodarsko stanje vpliva na kakovost življenja državljanov, in tretjo hipotezo, da Republika Slovenija izkazuje znižanje gospodarske rasti v primerjavi s povprečjem v EU. Podatke za analizo gibanja makroekonomskih kazalcev v Sloveniji in EU smo pridobili iz uradno objavljenih poročil SURS-a, UMAR-ja, Eurostata in javnih medijev. Analizirane podatke smo prikazali v tabelarični in grafični obliki. Pri poskusu napovedi gibanja makroekonomskih kazalcev za Slovenijo v prihodnosti smo poleg analiziranih podatkov uporabili tudi intervjuje strokovnjakov na obravnavanem področju. Rezultati opravljenih analiz kažejo, da je bil BDP v Sloveniji v večjem delu obdobja 2009−2013 negativen, napovedi za obdobje 2014−2016 pa so nekoliko bolj optimistične, saj pričakujemo minimalno rast BDP-ja. Brezposelnost v Sloveniji se je v letih 2009−2013 povečala približno za 100 %, napovedi za leta 2014−2016 pa so malo spodbudnejše, saj pričakujemo, da se število brezposelnih ne bo povečevalo oziroma se bo še malenkost znižalo. Inflacija je v zadnjih petih letih relativno stabilna in tudi napovedi za naslednja tri leta so podobne. Tako lahko zaključimo, da je Slovenija v obdobju 2009−2013 doživela vrsto negativnih gospodarskih dogodkov in da smo to dokazali s pomočjo analize treh najpomembnejših makroekonomskih kazalcev. Glede na napovedi bi optimisti lahko rekli, da je krize konec in da nas sedaj čaka okrevanje države in novo, boljše obdobje za njene državljane.
Ključne besede: - makroekonomski kazalci - BDP (bruto domači proizvod) - inflacija - brezposelnost - Republika Slovenija
Objavljeno: 19.06.2015; Ogledov: 1841; Prenosov: 495
.pdf Celotno besedilo (889,92 KB)

18.
PRIMERJAVA POGOJEV ZA PRIKLJUČITEV OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V ELEKTRIČNO OMREŽJE V REPUBLIKI HRVAŠKI IN REPUBLIKI SLOVENIJI
Luka Barulek, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je podana primerjava pogojev, ki jim je treba zadostiti v Republiki Hrvaški in v Republiki Sloveniji za priključitev proizvodne naprave (elektrarne), ki uporabljajo obnovljive vire energije kot primarni vir energije, na distribucijsko omrežje električne energije. Informacije so povzete iz zakonov in zakonskih aktov obeh držav. V delu je podan tudi povzetek standarda SIST-EN 50160, na podlagi katerega se meri in vrednoti kakovost električne energije ter vpliv proizvodnih naprav na kakovost električne energije v električnem omrežju. V skladu s tem standardom je bila v praktičnem delu magistrskega dela izvedena meritev kakovosti proizvedene električne energije iz sončne elektrarne UM FERI, ki se nahaja na dvorišču Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.
Ključne besede: električno omrežje, obnovljivi viri energije, pogoji za priključitev, Republika Hrvaška, Republika Slovenija, kakovost električne energije.
Objavljeno: 29.05.2015; Ogledov: 736; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (20,32 MB)

19.
ZAPOSLOVANJE HRVAŠKIH DRŽAVLJANOV V REPUBLIKI SLOVENIJI
Mojca Šafarić, 2014, diplomsko delo

Opis: 1. julija 2013 je Republika Hrvaška postala članica EU. Z Zakonom o uveljavitvi prehodnega obdobja za zaposlovanje in delo državljanov Republike Hrvaške v Republiki Sloveniji po vstopu Republike Hrvaške v Evropsko unijo, je uvedeno dvoletno prehodno obdobje, ki Republiki Sloveniji omogoča, da uveljavlja nacionalno zakonodajo s področja zaposlovanja in dela tujcev, z namenom, da ne ogrozi normalnega delovanja slovenskega trga dela oz. da daje domačim brezposelnim osebam in osebam, ki so glede pravic do zaposlitve izenačene z državljani Republike Slovenije, prednostno zaposlovanje. Hrvaški delavci se v Republiki Sloveniji še naprej zaposlujejo in delajo kot državljani tretje države. Če se želijo zakonito zaposliti, še naprej potrebujejo delovno dovoljenje. Kljub temu, je članstvo v Evropski uniji prineslo nekatere spremembe za hrvaške državljane. V diplomskem delu je navedeno, za katere oblike zaposlovanja oz. dela hrvaški delavec ne rabi več delovnega dovoljenja, ter na podlagi katere pravne podlage. Načelo prostega gibanja delavcev se lahko, po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo, pod določenimi pogoji omeji za sedem let. S 1. januarjem 2015 se začnejo uporabljati nove določbe sprememb Zakona o tujcih (ZTuj-2A), pripravlja pa se tudi nov Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT), ki bi nadomestil Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT-1). Predlog ZZSDT uvaja, zaradi usklajevanja z Evropsko zakonodajo, enotno dovoljenje, na podlagi katerega bodo lahko tujci prebivali in delali v Republiki Sloveniji. Nadomestilo bi tako dovoljenje za prebivanje, kot dovoljenje za delo. V diplomskem delu je opredeljeno v kolikšni meri bo »nova« zakonodaja vplivala na zaposlovanje in delo hrvaških državljanov.
Ključne besede: Republika Hrvaška, Republika Slovenija, Evropska unija, zaposlovanje, delo, delovno dovoljenje, državljani tretje države, enotno dovoljenje.
Objavljeno: 12.02.2015; Ogledov: 1294; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

20.
SPORAZUM O PRIZNANJU KRIVDE SLOVENSKEGA IN SRBSKEGA KAZENSKEGA POSTOPKA V TEORIJI IN PRAKSI
Aleksandar Kokerić, 2014, diplomsko delo

Opis: Sporazum o priznanju krivde je za kontinentalne pravne sisteme relativno mlad, neznan institut ter posledično ne tako uveljavljen v praksi kazenskega prava in kazenskega procesa. Zaradi tega ga je treba dobro in podrobno analizirati. Kot predstavnici evro kontinentalnih pravnih sistemov ga je Republika Srbija v svoj kazensko pravni sistem implementirala leta 2006, ampak je začel veljati šele leta 2009; medtem ko ga je Republika Slovenija uvedla leta 2011, veljavnost pa je začela v začetku leta 2012. V diplomskem delu bodo predstavljene pozitivne in negativne lastnosti instituta ugotovljene iz sodne prakse držav, odkoder institut izvira, ter držav, ki so institut transplantirale v svoje kazensko pravne sisteme. Podana bo kritika in ugotovljene neskladnosti s temeljnimi načeli kontinentalnega kazenskega procesa in temeljnimi ustavnimi pravicami. Prav tako bodo predstavljene zakonske ureditve sporazuma o priznanju krivde v Republiki Sloveniji in Republiki Srbiji. Prikazana bodo mnenja iz prakse o institutu sporazuma o priznanju krivde ter koristne pozitivne lastnosti, ki se kažejo v hitrem in učinkovitem kazenskem procesu, hkrati pa razkrijejo temeljna vprašanja ustavnosti.
Ključne besede: sporazum o priznanju krivde, kazenski postopek, pravna načela, kontinentalni pravni sistem, Republika Slovenija, Republika Srbija, Zakon o kazenskem postopku, ustavne pravice 
Objavljeno: 15.12.2014; Ogledov: 1129; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.6 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici