1. Primerjava dela slovenske policije v času pandemije COVIDA-19 (obdobje 2018-2021) : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAmel Čeman, 2023, diplomsko delo Opis: Delo policije je z vidika družbenega razvoja in občutka varnosti najpomembnejše. V ta namen se je policija čez stoletja zavzemala za čim odgovornejše delovanje ter čim boljše spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Ker se kot prebivalci zavedamo, da je policijska dejavnost kompleksna, je pomembno vedeti, da policija predstavlja glavni organ zagotavljanja varnosti, in naša naloga je njihovo delo spoštovati in sodelovati, če je le to mogoče. Dogodkov nikoli ne moremo predvideti, zato je med nas prikorakala velika ovira, ki je večino prebivalstva postavila na preizkušnjo.
Najbolj so utrpele gospodarske in zdravstvene dejavnosti, a pri tem tudi varnost in družbeno življenje. Policija kot taka je bila deležna veliko javnega in kadrovskega pritiska, saj je prevzela zelo veliko odgovornost. Epidemija koronavirusne bolezni covid-19 je spremenila način dela in terjala veliko potrpežljivosti ter sprememb v načinu in organizaciji dela policije.
Pri tem se je pomembno osredotočiti na policijsko organizacijo kot celostno povezan sistem, ki mora delovati na vseh ravneh. V celostnem dojemanju policijskega dela skozi triletno koronsko obdobje sta bili potrebni skladno delovanje in sodelovanje vseh pomembnih deležnikov, ki lahko potencialno pripomorejo k vzpostavitvi celostnega sistema družbe in varnosti, kar je bilo z začetkom epidemije tudi porušeno.
Ključne besede: policija, kazniva dejanja, COVID-19, Republika Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.05.2023; Ogledov: 64; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (1006,86 KB) |
2. Specializirana sodišča in oddelki v Republiki Sloveniji : diplomsko deloLara Knapić, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava specializirana sodišča in oddelke v Republiki Sloveniji. Natančneje so predstavljena splošna sodišča, specializirana sodišča in oddelki specializiranih sodišč. Ugotavljam, da v Republiki Sloveniji kot specializirana sodišča delujejo zgolj delovna in socialna sodišča ter upravno sodišče, imamo pa nekaj več specializiranih oddelkov za posamezna kazniva dejanja. Pri sojenju na specializiranih sodiščih je izrednega pomena tudi delo in izobraževanje specializiranih sodnikov, ki mora biti podkrepljeno z znanjem in nenehnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem na posameznih specifičnih področjih. V magistrskem delu je prav tako zajeta opredelitev kaznivih dejanj, o katerih specializirana sodišča oziroma specializirani oddelki odločajo na področju kazenskega prava, ter prednosti in pomanjkljivosti specializiranih sodišč. Menim, da število kaznivih dejanj vsakodnevno narašča, zato je ena izmed prednosti specializiranih sodišč tudi ta, da so sodniki osredotočeni na zgolj eno področje, v katerem se vsakodnevno izobražujejo in nadgrajujejo svoje znanje. Vendar pa kljub temu nastanejo tudi pomanjkljivosti specializiranih sodišč, ki po malem rušijo celoten pravni sistem posamezne države, kot tudi prava kot celote. Zato primerjalno pravno slovenska specializirana sodišča in oddelke primerjam tudi z drugimi državami, kot sta Republika Nemčija in Republika Avstrija, omejila in osredotočila pa sem se predvsem na sosednjo Republiko Hrvaško.
Ključne besede: specializirana sodišča, specializirani oddelki, kazenska sodišča, prednosti, pomanjkljivosti, Republika Slovenija, Republika Hrvaška, gospodarski kriminal, korupcija
Objavljeno v DKUM: 09.02.2022; Ogledov: 522; Prenosov: 87
Celotno besedilo (1,96 MB) |
3. Sporazum o priznanju krivde : primerjava ureditve v Republiki Sloveniji in Združenih državah AmerikeMaša Starc, 2021, diplomsko delo Opis: Sporazum o priznanju krivde je razmeroma mlad procesni institut, ki se dandanes prebija tudi v ospredje držav kontinentalnega pravnega sistema. Države, ki se pogosto borijo s preobremenjenimi kazenskopravnimi sistemi v svoje kazenske procesne zakonodaje uvajajo poseben način reševanja kazenskih zadev – pogajanja o priznanju krivde. Gre za tako imenovan plea bargaining, ki je značilen za države anglo-ameriškega pravnega sistema in je tam nepogrešljiv način reševanja kazenskih zadev. Utemeljena so zlasti na razumevanju kazenske zadeve kot spora med dvema enakopravnima strankama in na avtonomiji obdolženca.
Pogajanja o priznanju krivde so procesni institut, ki je značilen predvsem za države z adversarnim tipom kazenskega postopka. Država z najdaljšo tradicijo reševanja kazenskih zadev s pogajanji o priznanju krivde so Združene države Amerike (ZDA), kjer na tak način rešijo že preko 95 odstotkov kazenskih zadev. Se pa pogajanja o priznanju krivde neustavljivo širijo po Evropi in svetu, zato je trendu pred kratkim podlegla tudi Slovenija, ki je pogajanja začela uporabljati leta 2012 z novelo ZKP-K.
V ZDA so pogajanja o priznanju krivde zakonsko zelo natančno urejena, vendar izkušnje prikazujejo povsem drugačno sliko. Zaradi težnje k čim hitrejšemu reševanju kazenskih zadev so tožilci in zagovorniki razvili zelo sporne taktike za čim hitrejšo pridobitev priznanja krivde, zaradi katerih se postavlja vprašanje prostovoljnosti priznanja in neenakega obravnavanja obdolžencev. Se pa slabosti pogajanj o priznanju krivde kažejo tudi v državah kontinentalnega pravnega sistema (kamor spada tudi Slovenija) v odklonu od temeljnega vrednostnega izhodišča le-teh držav, in sicer načela iskanja materialne resnice.
V diplomskem delu smo primerjali pogajanja o priznanju krivde v Združenih državah Amerike, kjer so se le-ta implementirala že 150 let nazaj, ter v Republiki Sloveniji, ki je pogajanja o priznanju krivde dobila šele pred kratkim.
Ključne besede: diplomske naloge, sporazum o priznanju krivde, primerjava, Republika Slovenija, Združene države Amerike
Objavljeno v DKUM: 29.06.2021; Ogledov: 682; Prenosov: 82
Celotno besedilo (566,99 KB) |
4. Zdravljenje odvisnikov od prepovedanih substanc: preventiva in kurativa v republiki slovenijiLea Čušin, 2020, diplomsko delo Opis: Čas v katerem živimo, je poln stresnih okoliščin, pritiska, nelagodja, … zaradi česar ljudje v življenju iščemo nekaj, s čimer bi se sprostili in našli svoje zadovoljstvo, mir in lagodje. Veliko ljudi za uresničitev svojih ciljev izbere napačna sredstva, kar je lahko zanje nevarno. Vse odvisnosti so se začele nedolžno, samo z enim kozarcem alkoholne pijače, samo z enim kosom torte, samo z enim dimom marihuane, … Ko človek začne iskati uteho v določeni stvari in le tam najde smisel življenja, lahko nedolžna tolažba hitro pripelje do odvisnosti.
Namen našega diplomskega dela je, da bralcem predstavimo preventivne in kurativne programe za pomoč uživalcem drog, hkrati pa jim želimo predstaviti Center za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog Psihiatrične klinike Ljubljana.
Naš cilj je, da na podlagi virov raziščemo, kakšno je stanje na področju preventive in kurative v Republiki Sloveniji, hkrati pa želimo s pomočjo intervjuja s predstojnikom Centra ugotoviti, kako poteka zdravljenje uživalcev prepovedanih drog.
V diplomski nalogi raziščemo problem zlorabe prepovedanih substanc, problem preventive in problem kurative. Ugotovimo, da ima uporaba drog negativne posledice tako za posameznika kot tudi za družbo. Velik poudarek imamo na kurativi in malo premajhen na preventivi, saj je ta za državo velik finančni zalogaj. Za zmanjšanje števila odvisnih od prepovedanih substanc bi potrebovali veliko sredstev in spremenjeno zakonodajo na področju uporabe drog.
Ključne besede: droge, odvisnost, preventiva, kurativa, Republika Slovenija
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 779; Prenosov: 149
Celotno besedilo (818,49 KB) |
5. Brezposelnost mladih: Primerjava Slovenije z AvstrijoKlemen Zoretič, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavamo brezposelnost mladih v Sloveniji in jo primerjamo z brezposelnostjo mladih v sosednji državi Avstriji. Brezposelnost je namreč pereč problem, s katerim se soočajo delavci na trgu dela. Kot obravnavamo tudi v diplomski nalogi, je na trgu dela nekaj kritičnih skupin, med katere uvrščamo tudi mlade. Visok odstotek brezposelnosti med mladimi kaže na to, da mladi na trgu dela vse teže dobijo priložnost. Delodajalcem namreč ni dovolj le pridobljeno znanje ali stopnja izobrazbe. V veliki meri mladim primanjkuje delovnih izkušenj.
Namen diplomske naloge je raziskati problematiko brezposelnosti mladih v Sloveniji in sosednji državi Avstriji. Podatke, ki smo jih pridobili za obe državi, smo med seboj primerjali. Prav tako smo vključili veljavne podatke za Evropsko unijo, saj je ta skupna tako Sloveniji kot Avstriji.
Ključne besede: brezposelnost, brezposelnost mladih, trg dela, Republika Slovenija, Republika Avstrija
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 638; Prenosov: 144
Celotno besedilo (930,82 KB) |
6. Javno naročanjeRok Šarman, 2019, diplomsko delo Opis: Namen javnega naročanja je oskrba javnega sektorja z dobrinami, ki jih potrebuje za svoje nemoteno delovanje, ob tem pa tudi skrb, da se javna sredstva porabljajo učinkovito, gospodarno in transparentno.
Leta 1997 smo v Republiki Sloveniji dobili prvo celovito zakonsko ureditev področja javnega naročanja. Kasneje je bilo to področje velikokrat spremenjeno in reformirano. Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) velja za krovni zakon, ki ureja področje javnega naročanja.
V delu diplomskega projekta sem se osredotočil na postopke in načela, ki jih je potrebno pri izvajanju javnih naročil upoštevati. Ugotovil sem, da so postopki javnega naročanja pravila, ki jih je potrebno upoštevati pri izvedbi javnih naročil, medtem pa nam načela javnega naročanja povedo, kako je potrebno ravnati, ko se pri izvajanju javnega naročila znajdemo v situaciji, ki je zakonodaja ne predvideva. V tesni povezavi z načeli so tudi cilji, ki jih zasledujemo pri javnem naročanju.
Za pravilnost in zakonitost potekov postopka javnega naročanja v Republiki Sloveniji skrbijo za to pristojni organi. Najpomembnejšo vlogo ima Državna revizijska komisija za revizijo postopkov javnega naročanja (v nadaljevanju DKOM), ki sem jo skupaj z ostalimi organi nadzora v delu diplomskega projekta tudi podrobneje predstavil.
Ključne besede: Javno naročanje, Zakon o javnem naročanju, postopki javnega naročanja, načela javnega naročanja, Republika Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 21.01.2020; Ogledov: 1504; Prenosov: 378
Celotno besedilo (807,66 KB) |
7. Služba državne varnosti in njeno spremljanje britanske obveščevalne službe v Socialistični republiki SlovenijiTadeja Melanšek, 2019, magistrsko delo Opis: V pričujoči magistrski nalogi je obravnavano spremljanje delovanja britanske obveščevalne službe na ozemlju nekdanje SR Slovenije med letoma 1966 in 1988 s strani slovenske Službe državne varnosti (SDV). Zaradi lažjega razumevanja teme je najprej predstavljena zgodovina obeh varnostno-obveščevalnih služb. Pri tem je izpostavljena zgodovina jugoslovanske varnostno-obveščevalne službe, s poudarkom na njeni organizaciji v SR Sloveniji. Podrobneje je v magistrski nalogi predstavljen njen razvoj iz Varnostno-obveščevalne službe (VOS) v Oddelek za zaščito naroda (OZNA) v Upravo državne varnosti (UDV) in naposled reorganizacijo slednje v SDV. V nalogi so podrobneje opisane tudi metode, sredstva in organizacijska struktura slovenske SDV.
Pregledu zgodovin obeh obveščevalnih služb in njuni primerjavi sledi osrednji del magistrske naloge: analiza spremljanja britanske obveščevalne službe s strani slovenske SDV. V tem delu je predstavljeno tudi spremljanje britanskih državljanov v SR Sloveniji. Obravnavana tematika je v slovenskem zgodovinopisju še povsem neraziskana.
Ključne besede: Služba državne varnosti (SDV), britanske obveščevalne službe, obveščevalne službe, Jugoslavija, Socialistična republika (SR) Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 24.09.2019; Ogledov: 1196; Prenosov: 259
Celotno besedilo (1,05 MB) |
8. Pritožbe nad delom policistov v Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeMarko Kaluža, 2018, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu smo poskušali bolj natančno predstaviti in predvsem vsebinsko raziskati pritožbe nad delom policistov v Republiki Sloveniji. S poročili slovenskega varuha človekovih pravic in Ministrstva za notranje zadeve smo analizirali vse javno dostopne pritožbe v Republiki Sloveniji. Analiza je obsegala 453 pritožb po celotni Sloveniji od leta 2012 do marca 2018. Ugotovili smo, da so pritožbe sestavljene iz 1.113 pritožbenih razlogov. Ugotovili smo tudi, da se največ pritožb nanaša na sam postopek in njegovo izvedbo in ne na komunikacijo in vedenje kot smo predvidevali. Skladno z našimi napovedmi je bilo, da je največ pritožb bilo obravnavanih na Policijski upravi Ljubljana. Neskladna z našimi predvidevanji je bila tudi ugotovitev, da Policijska uprava Maribor po številu pritožb ni takoj za Policijsko upravo Ljubljana.
Ključne besede: diplomske naloge, policijska dejavnost, pritožba, pritožbeni razlog, Republika Slovenija
Objavljeno v DKUM: 12.10.2018; Ogledov: 819; Prenosov: 135
Celotno besedilo (1,32 MB) |
9. Ravnanje z nevarnimi odpadki v Republiki Sloveniji : magistrsko deloMihael Murćehajić, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava ravnanje z nevarnimi odpadki v Republiki Sloveniji. Odpadki predstavljajo problem sodobne družbe, saj jih je zaradi različnih dejavnikov čedalje več, ravnanje z njimi pa je z željo po čistem, varnem in zdravem okolju usmerjeno v ponovno uporabo in okolju prijazno obdelavo. Nevarni odpadki predstavljajo še posebej veliko tveganje za okolje, saj vsebujejo nevarne in strupene snovi. Trgovina z odpadki spada med oblike ekološke kriminalitete, ki je v porastu. Zaradi vpliva kapitala in želje po dobičku pogosto pozabimo na varnost in strateške cilje ter iščemo le kratkoročne rešitve. Ravnanje z nevarnimi odpadki je drugačno v vsaki državi, nas pa je zanimalo, kakšno je stanje na tem področju v Sloveniji.
Za potrebe pisanja magistrske naloge smo analizirali sekundarne vire (knjige, zakone, poročila in članke), ki se nanašajo na ravnanje z nevarnimi odpadki in vse subjekte, ki so vključeni v ta proces. Opravili smo intervjuje z direktorji specializiranih podjetij, ki se ukvarjajo s končno obdelavo nevarnih odpadkov. Pri analiziranju in zbiranju podatkov smo se osredotočili na obdobje zadnjih 15 let, ko so se dogajale tudi največje zakonske spremembe na področju odpadkov. Čeprav je zakonodaja na področju ravnanja z nevarnimi odpadki stroga in natančna, je stanje v praksi alarmantno, z veliko nepravilnosti, pomanjkljivosti in slabosti. To kažejo tudi nedavni incidenti v centrih za ravnanje z nevarnimi odpadki, ki jih nadzirajo kadrovsko podhranjeni nadzorni organi. Čas teče naprej, eni in isti problemi ostajajo. Kaže se potreba po jasnem sistemu, kjer bi država prevzela večjo odgovornost in poskrbela za svoje nevarne odpadke.
Ključne besede: magistrska dela, nevarni odpadki, ravnanje z nevarnimi odpadki, trgovina z odpadki, Republika Slovenija
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 1204; Prenosov: 254
Celotno besedilo (1,90 MB) |
10. Uveljavitev elektronskega javnega naročanja v Evropski uniji in Republiki SlovenijiSanja Dobranič, 2017, diplomsko delo Opis: Diplomski projekt obravnava dokaj novo razsežnost javnega naročanja v RS, in sicer elektronsko javno naročanje, ki ga ureja Zakon o javnem naročanju (ZJN-3). Postopki javnega naročanja se bodo pretežno izvajali v elektronski obliki na podlagi postopne implementacije sistema za elektronsko javno naročanje v vseh fazah naročanja.
Naloga javnih naročil je, da pripomorejo h gospodarski rasti države, z informatizacijo postopkov pa Ministrstvo za javno upravo želi povečati transparentnost javnega naročanja in lokalizirati (omejiti) korupcijska tveganja.
V diplomskem projektu bomo precizno predstavili področje javnega naročanja v Evropski uniji in Republiki Sloveniji. Pri tem se bomo omejili na implementacijo sistema elektronskega naročanja v slovenski pravni red, ki bo v celoti veljal šele od aprila 2018. Šele po tem datumu bo obligatorna elektronska oddaja ponudb za vse naročnike.
Cilja diplomskega projekta sta vpogled v slovenski trg javnih naročil s poudarkom na elektronskih naročilih in izvedba primerjalnega prikaza elektronskih javnih naročil v izbranih članicah Evropske unije.
Ključne besede: javno naročilo, elektronsko javno naročanje, Zakon o javnem naročanju, Republika Slovenija, Evropska unija, naročniki.
Objavljeno v DKUM: 29.11.2017; Ogledov: 1527; Prenosov: 214
Celotno besedilo (1,25 MB) |
