| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ZAPOSLOVANJE, DELO IN SOCIALNA VARNOST DRŽAVLJANOV EU V REPUBLIKI HRVAŠKI IN BIH
Andreja Kurbos, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem predstavila problematiko zaposlovanja in dela državljanov EU v Republiki Hrvaški in Bosni in Hercegovini. Za Slovenijo kot članico EU velja prost pretok gibanja oseb, medtem ko imata obe primerjani državi medsebojno različne pogoje glede zaposlovanja in dela tujcev. Ureditev v Republiki Hrvaški se zaradi pristopa k EU približuje naši ureditvi, kar pa ne moremo reči za Bosno in Hercegovino. Predstavila sem pravni okvir, ureditev bivanja, postopek zaposlovanja in dela tujcev ter državljanov EU v izbranih državah. Naredila sem tudi primerjavo med pravnimi ureditvami. Dodatno sem vključila poglavje o socialni varnosti. Hrvaška bo letos postala 28. članica EU, zato je morala opraviti usklajevanja ter prilagoditve nacionalnega pravnega reda s pravnim redu EU, poostrile so se določene določbe na delovnopravnem področju in področju socialne varnosti, da bi se zmanjšale kršitve v praksi. Bosna in Hercegovina je glede same pravne ureditve precej neenotna, lahko bi rekla tudi neučinkovita pri upoštevanju zakonskih določil v praksi (še posebej na področju socialne varnosti), kar je posledica trenutnega političnega sistema v državi in pomanjkanja kontrole s strani pristojnih državnih organov.
Ključne besede: zaposlovanje, delo, socialna varnost, državljani EU, Republika Hrvaška, BiH
Objavljeno: 16.08.2017; Ogledov: 588; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

2.
PRIMERJAVA OSEBNEGA STEČAJA IN STEČAJA PRAVNE OSEBE
Sara Kerstein, 2016, diplomsko delo

Opis: Stečajni postopek oziroma stečaj je prenehanje prezadolženega oziroma plačilno nesposobnega dolžnika, ki je namenjen hkratnemu in sorazmernemu poplačilu upnikov. Diplomska naloga se osredotoča na osebni stečaj in stečaj nad pravno osebo. Naloga obravnava kvalitativne razlike med obema stečajema v povezavi s fazami stečajnega postopka, stečajno maso, stroški, pravicami in trajanjem. V nadaljevanju se osredotoča na kvantitativen vidik obeh stečajev, pri čemer izpostavlja statistične podatke med leti 2009 in 2015. Oba vidika sta prav tako predstavljena za primer Hrvaške in primerjana s Slovenijo. Glavne razlike med obema stečajema se kažejo v odpustu obveznosti, prenehanju subjektov in zakonski omejitvi trajanja stečaja. Generalno gledano se število obeh stečajev povečuje, s to razliko, da trend osebnega stečaja narašča eksponentno, medtem ko trend stečaja nad pravno osebo, linearno. Primerjava Slovenije s Hrvaško pokaže, da je v splošnem trajanje obeh stečajev na Hrvaškem krajše, kot posledica proceduralnih razlik. Pomembnejše razlike se kažejo v začetni fazi postopka stečaja, njegovih organih in preizkusnem obdobju pri osebnem stečaju.
Ključne besede: osebni stečaj, stečaj nad pravno osebo, stečajni upravitelj, insolvenčno pravo, Republika Slovenija, Republika Hrvaška
Objavljeno: 24.05.2016; Ogledov: 1211; Prenosov: 344
.pdf Celotno besedilo (815,26 KB)

3.
EVIDENTIRANJE IN OBDAVČEVANJE NEPREMIČNIN
Nada Feuš, 2014, diplomsko delo

Opis: Kar nekaj davkov je, s katerimi so v Sloveniji obdavčene nepremičnine, prihaja pa tudi nov davek na nepremičnine, ki bo zamenjal sedanje nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, in davek od premoţenja. Predhodno je bilo treba zbrati vse podatke o nepremičninah, ki jih hrani geodetska uprava, in podatke, ki so bili dobljeni s popisom nepremičnin. Vse skupaj je bilo potrebno za pripravo projekta mnoţičnega vrednotenja nepremičnin, po katerem smo dobili vrednost posamezne nepremičnine, kar bo osnova za novi davek. Diplomsko delo smo začeli s podrobnim opisom vrednotenja nepremičnin, kako in na podlagi katerega zakona je potekalo, in rezultate, ki jih je vrednotenje nepremičnin prineslo. Nadaljevali smo z evidentiranjem nepremičnin pri nas, omenili pristojne inštitucije in podrobno opisali vpis nepremičnine, vpis stavbe, vpis nepremičnine pod stavbo. Poglavje o evidentiranju nepremičnin smo sklenili s postopkom vpisa etaţne lastnine. Zadnje poglavje smo namenili davčnemu sistemu pri nas in pojasnili vrste davkov, ki so pomembni za obdavčitev nepremičnin. Skozi celotno diplomsko delo smo primerjali našo ureditev evidentiranja in obdavčevanja nepremičnin z ureditvijo na Hrvaškem.
Ključne besede: register nepremičnin, zemljiška knjiga, mnoţično vrednotenje nepremičnin, davek na nepremičnine, davek na dediščine in darila, Republika Hrvaška.
Objavljeno: 04.08.2015; Ogledov: 1207; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (879,00 KB)

4.
PRIMERJAVA POGOJEV ZA PRIKLJUČITEV OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V ELEKTRIČNO OMREŽJE V REPUBLIKI HRVAŠKI IN REPUBLIKI SLOVENIJI
Luka Barulek, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je podana primerjava pogojev, ki jim je treba zadostiti v Republiki Hrvaški in v Republiki Sloveniji za priključitev proizvodne naprave (elektrarne), ki uporabljajo obnovljive vire energije kot primarni vir energije, na distribucijsko omrežje električne energije. Informacije so povzete iz zakonov in zakonskih aktov obeh držav. V delu je podan tudi povzetek standarda SIST-EN 50160, na podlagi katerega se meri in vrednoti kakovost električne energije ter vpliv proizvodnih naprav na kakovost električne energije v električnem omrežju. V skladu s tem standardom je bila v praktičnem delu magistrskega dela izvedena meritev kakovosti proizvedene električne energije iz sončne elektrarne UM FERI, ki se nahaja na dvorišču Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.
Ključne besede: električno omrežje, obnovljivi viri energije, pogoji za priključitev, Republika Hrvaška, Republika Slovenija, kakovost električne energije.
Objavljeno: 29.05.2015; Ogledov: 680; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (20,32 MB)

5.
ZAPOSLOVANJE HRVAŠKIH DRŽAVLJANOV V REPUBLIKI SLOVENIJI
Mojca Šafarić, 2014, diplomsko delo

Opis: 1. julija 2013 je Republika Hrvaška postala članica EU. Z Zakonom o uveljavitvi prehodnega obdobja za zaposlovanje in delo državljanov Republike Hrvaške v Republiki Sloveniji po vstopu Republike Hrvaške v Evropsko unijo, je uvedeno dvoletno prehodno obdobje, ki Republiki Sloveniji omogoča, da uveljavlja nacionalno zakonodajo s področja zaposlovanja in dela tujcev, z namenom, da ne ogrozi normalnega delovanja slovenskega trga dela oz. da daje domačim brezposelnim osebam in osebam, ki so glede pravic do zaposlitve izenačene z državljani Republike Slovenije, prednostno zaposlovanje. Hrvaški delavci se v Republiki Sloveniji še naprej zaposlujejo in delajo kot državljani tretje države. Če se želijo zakonito zaposliti, še naprej potrebujejo delovno dovoljenje. Kljub temu, je članstvo v Evropski uniji prineslo nekatere spremembe za hrvaške državljane. V diplomskem delu je navedeno, za katere oblike zaposlovanja oz. dela hrvaški delavec ne rabi več delovnega dovoljenja, ter na podlagi katere pravne podlage. Načelo prostega gibanja delavcev se lahko, po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo, pod določenimi pogoji omeji za sedem let. S 1. januarjem 2015 se začnejo uporabljati nove določbe sprememb Zakona o tujcih (ZTuj-2A), pripravlja pa se tudi nov Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT), ki bi nadomestil Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT-1). Predlog ZZSDT uvaja, zaradi usklajevanja z Evropsko zakonodajo, enotno dovoljenje, na podlagi katerega bodo lahko tujci prebivali in delali v Republiki Sloveniji. Nadomestilo bi tako dovoljenje za prebivanje, kot dovoljenje za delo. V diplomskem delu je opredeljeno v kolikšni meri bo »nova« zakonodaja vplivala na zaposlovanje in delo hrvaških državljanov.
Ključne besede: Republika Hrvaška, Republika Slovenija, Evropska unija, zaposlovanje, delo, delovno dovoljenje, državljani tretje države, enotno dovoljenje.
Objavljeno: 12.02.2015; Ogledov: 1211; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

6.
Vojna na Hrvaškem 1990-1995
Miro Hribernik, 2013, doktorska disertacija

Opis: Zadnje desetletje 20. stoletja je za Jugoslavijo prineslo velike spremembe. Kmalu po Titovi smrti so do tedaj prikrite napetosti izbruhnile na površje. V začetku osemdesetih let so izbruhnili nemiri Albancev v avtonomni pokrajini Kosovo, ki so pomagali oživiti srbski nacionalizem, ki ga je komunistični režim desetletja držal pod kontrolo. Leta 1986 so bili objavljeni odlomki Memoranduma SANU, v katerem je bil položaj srbskega naroda v Jugoslaviji prikazan kot katastrofalen. V Srbiji je prišlo konec osemdesetih let do množičnega gibanja, ki je izražalo hegemonistične težnje Srbov pod vodstvom Slobodana Miloševića. Na Hrvaškem je na prvih svobodnih volitvah po drugi svetovni vojni zmagala HDZ (Hrvatska demokratska zajednica) pod vodstvom Franja Tuđmana, ki je sprejela vrsto ukrepov, ki naj bi zmanjšali nesorazmerno vlogo srbske manjšine v javnem življenju na Hrvaškem in oživila stare hrvaške simbole iz časa NDH, kar je med hrvaškimi Srbi povzročilo veliko ogorčenje. Avgusta 1990 so krajinski Srbi v Kninu razglasili avtonomijo in blokirali prometne poti Dalmaciji. Upor se je širil tudi na druga območja na Hrvaškem, kjer so živeli Srbi. V začetku leta 1991 so nemiri že prerasli v oborožene spopade s hrvaško policijo v Pakracu, Plitvicah in Borovem Selu. Na obeh straneh so padle prve žrtve. Hrvaška je bila razorožena in soočena z močno JLA, v kateri so prevladovali Srbi. Konec julija 1991 se je vojna na Hrvaškem dokončno razplamtela. Do tedaj so srbski uporniki, ob pomoči JLA in paravojaških formacij, brez večjih oboroženih spopadov s hrvaško stranjo uspeli okupirati velik del Hrvaške. Boji so izbruhnili v širokem loku od Gospića na jugu in Karlovca na severu, ki je blizu Zagreba in južno od njega, preko Pakraca in Okučanov do Vukovarja v vzhodni Slavoniji. Armada se je na Hrvaškem bojevala izredno regionalizirano, na več samostojnih in popolnoma ločenih celotah. Tako se je izoblikovalo več bojišč, ki med sabo niso bila vojaško povezana, ampak le smiselno v uresničevanju projekta Velike Srbije. Najbolj srditi boji z največ žrtvami so potekali na vzhodnoslavonskem bojišču in so dosegli višek s srbskim zavzetjem Vukovarja. Intenzivnost bojev na zahodnoslavonskem bojišču je le malo zaostajala za ostrino vzhodnoslavonskih bojev. Bojišče na Baniji in Pokolpju ter karlovško in kordunsko bojišče sta predstavljali najbolj severozahodno bojišče v vojni na Hrvaškem, hkrati sta bili najbližje Sloveniji. V Liki in severni Dalmaciji so hoteli srbski uporniki ob pomoči JLA zasesti Zadar in si tako izboriti prehod na morje. Hrvaške sile so tukaj spretno obranile Šibenik. Južnodalmatinsko (dubrovniško) bojišče je skupaj s pomorskim bojiščem predstavljalo najbolj južno dogajanje v vojni na Hrvaškem. V začetku oktobra 1991 je JLA z morja, kopnega in iz zraka nepričakovano napadla Dubrovnik, vendar so branilci odbili vse napade. Konec leta 1991 se je razmerje moči začelo nagibati v korist Hrvaške. Hrvaška vojska je to izkoristila z ofenzivo za osvobajanje zahodne Slavonije, ki pa je bila zaključena samo deloma, ker je bilo v začetku leta 1992 v Sarajevu podpisano premirje. Marca 1992 se je na Hrvaškem pričela operacija Zaščitnih sil OZN, ki so se razmestile na tista območja na Hrvaškem, ki so jih zasedli uporni Srbi in JLA. Aprila istega leta je Hrvaška vojska poskušala s prodorom v Baranjo, ki pa ni bil uspešen. V začetku julija 1992 je Hrvaška vojska z vojaško operacijo osvobodila dubrovniško primorje. 21. junija 1992 so hrvaške sile začele akcijo na Miljevškem platoju in tako prisilile srbske sile na umik iz okolice Šibenika in Vodic. V začetku leta 1993 je Hrvaška vojska pričela z operacijo, s katero je potisnila Srbe s ključnih točk okrog Maslenice, letališča Zemunik in jezu hidroelektrarne Peruća. Ob hkratnih vojaških akcijah je hrvaška stran s srbsko sklenila tudi nekaj sporazumov. Septembra 1993 so hrvaške sile osvobodile Medaški žep pri Gospiću. Hrvaška vojska je aktivno sodelovala tudi v v
Ključne besede: vojna na Hrvaškem, hrvaški Srbi, nacionalizem, SFRJ, Hrvaška, vstaja hrvaških Srbov, JLA, Hrvaška vojska, Srbska vojska Krajine, Republika Srbska Krajina, agresija, vojaške operacije, bojišča v vojni na Hrvaškem, operacija »Blisk«, operacija »Nevihta«, 1990 - 1995, posledice vojne
Objavljeno: 21.05.2014; Ogledov: 6599; Prenosov: 844
.pdf Celotno besedilo (32,24 MB)

7.
MEDNARODNA PRAVNA POMOČ V KAZENSKIH ZADEVAH (TEMELJNI POJMI) S POUDARKOM NA SODELOVANJU MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO HRVAŠKO
Marko Filip Kolbl, 2014, diplomsko delo

Opis: Predmet obravnave v mojem diplomskem delu je mednarodna pravna pomoč v kazenskih zadevah s poudarkom na sodelovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ki predstavlja obliko mednarodne kazenskopravne pomoči med dvema državama kot subjektoma kazenskopravnega sodelovanja. Kazenskopravna pomoč med državami pa je edina prava rešitev za odkrivanje in preprečevanje čezmejnega kriminala. Zato sta se Republika Slovenija in Republika Hrvaška odločili, da bosta sklenili meddržavne sporazume, ki urejajo t.i. malo mednarodno kazenskopravno pomoč, medsebojno izvrševanje sodnih odločb v kazenskih zadevah in izročitev . Vendar kasneje sta republiki Slovenija in Hrvaška postali članici Evropske unije in tako vstopili v njen pravni red. Pravila pravnega reda Evropske unije pa prav tako urejajo določbe o mednarodni kazenskopravni pomoči med državami članicami Evropske unije. Tako se postavi vprašanje, kateri pravni akt se uporabi v primeru kazenskopravnega sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško? Ali je to pravni akt Evropske unije ali ratificiran meddržavni sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško? To vprašanje pride v poštev samo takrat, kadar pravni akt Evropske unije in ratificiran meddržavni sporazum urejata isto materijo mednarodnega kazenskega procesnega prava. Da v tem primeru pridemo do odgovora, je potrebno upoštevati pravila o hierarhiji mednarodnih pravnih aktov, ki urejajo mednarodno kazensko procesno pravo, mednje spadajo tudi ratificirani meddržavni sporazumi med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško in predhodne in končne določbe pravnih aktov Evropske unije, ki urejajo isto materijo. Da bi razumeli koncept mednarodne kazenskopravne pomoči, je potrebno predstaviti in opredeliti osnovne pojme, ki se pojavljajo v zvezi z mednarodno kazenskopravno pomočjo in temeljna načela, na katerih osnovni pojmi slonijo. Ta temeljna načela so produkt načel najbolj civiliziranih narodov in imajo dvojno naravo: kot temeljna načela prava Evropske unije in temeljna načela mednarodnega kazenskega procesnega prava. Zato je moje diplomsko delo posvečeno tudi tej temi. Seveda pa mora mednarodna kazenskopravna pomoč slediti svojemu cilju. Ta cilj pa je uspešen pregon čezmejnega kriminala v najboljši možni meri. Zato se postavlja naslednje vprašanje, kateri pravni akti omogočajo boljši kazenski pregon čezmejnega kriminala? Ali so to pravni akti Evropske unije ali ratificirani meddržavni sporazumi med RS in RH? Odgovor na to vprašanje bo potekal sočasno s primerjavo obeh vrst pravnih aktov. Pri pregonu čezmejnega kriminala med posameznima državama pa odigrajo svojo vlogo tudi nacionalni predpisi držav. Ti se uporabljajo takrat, kadar mednarodni pravni akti določene materije ne urejajo . V Republiki Sloveniji je ta predpis Zakon o kazenskem postopku (ZKP) . V Republiki Hrvaški pa je takšen predpis Zakon o međunarodnoj pravnoj pomoći (ZOMPO) . Takšno uporabo imenujemo subsidiarna uporaba nacionalnega predpisa države. --------------------------------------------- 1 Pogodba o pravni pomoči v kazenskih in civilnih zadevah z dne 7.2.1994, Uradni list RS-MP, št. 10/94, Hrvaška; Pogodba o medsebojnem izvrševanju sodnih odločb v kazenskih zadevah z dne 7.2.1994, Uradni list RS-MP, št.10/94, Hrvaška; Pogodba o izročitvi z dne 7.2.1994, Uradni list RS-MP, št. 2/95,Hrvaška. 2 Republika Slovenija je postala članica Evropske unije 1.4.2004, Republika Hrvaška pa je postala članica Evropske unije 1.7.2013. 3 Mednarodna kazenskopravna pomoč se daje po določbah ZKP zgolj, če ni z mednarodno pogodbo določeno drugače (514. člen ZKP). 4 Zakon o kazenskem postopku, Uradni list RS, št. 63/94, Ljubljana 1994. 5 Zakon o kazenskem postopku, Uradni list RS, št. 63/94, Ljubljana 1994.
Ključne besede: Republika Slovenija, Republika Hrvaška, mednarodna kazenskopravna pomoč, mednarodno kazensko procesno pravo, meddržavni sporazum, pravni akti Evropske unije
Objavljeno: 08.05.2014; Ogledov: 1904; Prenosov: 304
.pdf Celotno besedilo (780,28 KB)

8.
ZAKONSKA UREDITEV CARINSKE POLITIKE V SLOVENIJI
Aleš Kolar, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena zakonska ureditev carinske politike v Republiki Sloveniji, ki se prepleta z evropskim pravnim redom, kjer osnovna carinska pravila opredeljuje Carinski zakonik Skupnosti. Naloge carinske službe opravlja Carinski urad Republike Slovenije, ki pri svojem delu uporablja tako mednarodno kot nacionalno pravo.
Ključne besede: zakonska ureditev, carinska politika, Republika Slovenija, Evropska Unija, Carinski zakonik Skupnosti, Carinski urad Republike Slovenije, nacionalno pravo, mednarodno pravo, schengensko območje, blagovna menjava, slovensko gospodarstvo, Republika Hrvaška.
Objavljeno: 09.04.2014; Ogledov: 1034; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (741,72 KB)

9.
ZNAČILNOSTI PRAVNE UREDITVE GLAVNEGA MESTA REPUBLIKE SLOVENIJE IN ( PRIMERJALNO) REPUBLIKE HRVAŠKE
Mladenka Bogatinovski, 2010, diplomsko delo

Opis: V glavnem mestu so sedeži državnih organov in organizacij, tujih diplomatskih predstavništev, konzulatov in mednarodnih organizacij, zato je glavno mesto, kot eden izmed atributov državnosti, za vsako državo posebnega pomena. Lokalna skupnost, ki je nosilka položaja glavnega mesta, je tako postavljena pred dodatne zahteve in naloge, ki jih druge lokalne skupnosti ne poznajo oziroma se z njimi srečujejo v manjši meri. Zato ima glavno mesto znotraj sistema lokalne samouprave določen poseben položaj. V Sloveniji daje poseben status glavnemu mestu že Ustava Republike Slovenije, konkretneje pa je odnos med državo in Mestno občino Ljubljana, kot glavnim mestom Republike Slovenije urejen v Zakonu o glavnem mestu Republike Slovenije, sprejetim leta 2004. Ker je nosilka položaja glavnega mesta določena lokalna skupnost, zanjo veljajo tudi predpisi, ki se nanašajo na lokalno samoupravo, predvsem Zakon o lokalni samoupravi, Zakon o financiranju občin in Zakon o lokalnih volitvah. Mestu Zagreb zagotavlja poseben status že Ustava Republike Hrvaške v 13. členu, konkretneje pa je odnos med državo in Mestom Zagreb kot glavnim mestom Republike Hrvaške urejen z Zakonom o Mestu Zagreb (»Zakon o Gradu Zagrebu«). Vsa vprašanja, ki se nanašajo na Mesto Zagreb, kot enoto lokalne samouprave, ki ima hkrati tudi položaj enote regionalne samouprave in jih ta zakon ne ureja, so urejena v Zakonu o lokalni in področni (regionalni) samoupravi.
Ključne besede: glavno mesto, država, lokalna samouprava, mestna občina, Republika Slovenija, Republika Hrvaška
Objavljeno: 24.06.2011; Ogledov: 2893; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (907,99 KB)

10.
PRIMERJAVA UREDITVE LOKALNE SAMOUPRAVE V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM ( NA PRIMERU PTUJA IN VARAŽDINA)
Alen Iljevec, 2011, diplomsko delo

Opis: Republika Slovenija in Republika Hrvaška sta nedeljivi, demokratični, pravni in socialni državi. V obeh državah je zagotovljena pravica do lokalne in regionalne samouprave. V republiki Hrvaški je lokalna samouprava organizirana na dveh ravneh, prav tako je v Republiki Sloveniji že leta 2006, s spremembo Ustave Republike Slovenije, dana podlaga za dvotirni sistem. Na Hrvaškem prvo raven predstavlja 429 občin in 126 mest, drugo regionalno raven pa 20 županij in Mesto Zagreb, ki ima poseben položaj županije in mesta. Na prvi ravni enote lokalne samouprave opravljajo naloge, ki se neposredno tičejo prebivalcev njihovega območja, na drugi ravni pa enote regionalne samouprave opravljajo naloge regionalnega pomena. V Sloveniji lokalno samoupravo predstavlja 211 občin in druge lokalne skupnosti. Občine se lahko povezujejo v širše samoupravne lokalne skupnosti, tudi v pokrajine, za urejanje lokalnih zadev širšega pomena. Občina je pristojna za urejanje lokalnih zadev, ki jih občina ureja samostojno in ki zadevajo prebivalce občine. Država pa lahko z zakonom prenese na občino ali širšo samoupravno skupnost opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, če pridobi soglasje občine ali širše samoupravne lokalne skupnosti, ter zagotovi sredstva za opravljanje teh nalog. V obeh državah se enote lokalne samouprave lahko samostojno povezujejo in sodelujejo med seboj pri opravljanju svojih nalog. Delo v enotah lokalne samouprave v obeh državah vodijo organi, ki se jih voli na svobodnih volitvah. Prav tako je v obeh državah omogočeno neposredno sodelovanje prebivalcev pri opravljanju lokalnih nalog preko referendumov in drugih oblik odločanja, ki se med državama nekoliko razlikujejo. V obeh državah imajo enote lokalne samouprave pravico do lastnih prihodkov, s katerimi se financirajo, državi pa sta dolžni poskrbeti za občine, ki zaradi slabše gospodarske razvitosti niso sposobne same financirati opravljanja svojih nalog in jim zagotoviti dodatna sredstva. Tako v Sloveniji, kot na Hrvaškem za zagotavljanje javnih dobrin in komunalnih storitev skrbijo javne službe, katerih organizacija se v državah nekoliko razlikuje.
Ključne besede: Republika Slovenija, Republika Hrvaška, enote lokalne samouprave, javne službe
Objavljeno: 01.06.2011; Ogledov: 4537; Prenosov: 467
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici