| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SKLADEN REGIONALNI RAZVOJ S PODPORO RAZVOJNE INSTITUCIJE NA PRIMERU KOROŠKE STATISTIČNE REGIJE
Karmen Sonjak, 2010, diplomsko delo

Opis: Regionalizacija in z njo povezana decentralizacija dobivata vedno večji pomen v območju evropskih držav pa tudi zunaj njih. Ob vse večji ekonomski povezanosti sveta je regionalna politika postala pomembno orodje za doseganje nacionalnih ciljev. S sprejetjem nove zakonodaje na tem področju je bil v Sloveniji uveljavljen nov pristop k spodbujanju regionalnega razvoja, odgovornost za razvoj pa je bila prenesena na regionalno raven. Regionalna politika je postala pomemben del nacionalne razvojne politike, ki lahko uspešno zagotavlja enakomeren razvoj vseh območij v Sloveniji. Temeljno izhodišče regionalne politike je čim bolj izkoristiti neposredne vire razvoja v regijah in v največji meri angažirati njihovo razvojno energijo, predvsem z vidika, da delujejo neposredno v lastnem razvoju. Na ta način lahko preprečimo preveliko centralizacijo in zmanjšamo razlike v regionalni razvojni dinamiki. Država mora s svojimi ukrepi in usmeritvami skrbeti za zmanjševanje razlik med regijami, te pa hkrati postajajo vedno bolj odgovorne za svoj razvoj s svojimi razvojnimi pobudami. Namen diplomske naloge je prikazati izvajanje regionalne politike razvoja v Koroški razvojni regiji za obdobje 2007—2013 v okviru vzpostavljene institucije za podporo regionalnemu razvoju ter z upoštevanjem veljavne zakonodaje in državnih ukrepov. V tem obdobju je Koroška regija pred pomembnim izzivom, ki naj bi pokazal, ali je regija sposobna narediti razvojni premik na področju gospodarskega in tehnološkega razvoja, izobraževanja, razvoja turizma in izboljšanja kakovosti življenja vseh prebivalcev regije. Vsebine, opredeljene v Regionalnem razvojnem programu in Izvedbenem načrtu Regionalnega razvojnega programa, ki predstavljata razvojna dokumenta regije, s predlaganimi razvojnimi ukrepi kažejo, da obstajajo potenciali za to, na nas samih pa je, ali bomo to znali izkoristiti. Prikazani so delno doseženi rezultati zelo kratkega dvoletnega izvajanja regionalne politike skozi državne in regionalne razvojne dokumente ter njihov vpliv na doseganje postavljenih ciljev tako na regionalni kot na državni ravni. Naloga izvajanja in spremljanja posameznih ukrepov ter doseganja zastavljenih ciljev v regionalnem dokumentu je naloga Regionalne razvojne agencije, ki v svojem okolju opravlja naloge, ki so v javnem interesu, in nudi strokovno podporo ostalim institucijam v regiji ter sodeluje s službami resornih ministrstev.
Ključne besede: skladen regionalni razvoj, razvojna regija, regionalna razvojna agencija, politika regionalnega razvoja, egionalni razvojni program, strukturni skladi, regionalni projekti, izvedbeni načrt regionalnega razvojnega programa, državni razvojni program
Objavljeno: 08.04.2010; Ogledov: 1798; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (484,65 KB)

2.
REGIONALNI RAZVOJNI PROGRAM V LUČI POSLOVNE INTELIGENCE: KONCEPT IN ŠTUDIJA PRIMERA
Matija Gabor, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu opisujemo študijo primera, katerega končni cilj je prikazati načine interpretiranja modelov podatkovnega rudarjenja, ki izhajajo iz večdimenzionalne kocke in tako dvigniti uporabnost našega modela. V diplomskem delu smo se osredinili na izgradnjo prototipnega analitičnega modela iz posredovanih podatkov in javno dostopnih dokumentov regionalnega razvojnega programa Pomurja 2007–13. Tehnološko smo ga s priporočili metodologije CRISP-DM umestili v Microsoftovo platformo na področju poslovne inteligence. Pristop samopostrežne poslovne inteligence preko odjemalca Microsoft Excel daje dostop in uporabo funkcionalnosti poslovne inteligence brez posredovanja strokovnjaka IT, študija primera pa končnemu uporabniku omogoča sodoben analitični pogled na vrednotenje regijske strategije.
Ključne besede: poslovna inteligenca, regionalni razvojni program Pomurja, podatkovno rudarjenje, samopostrežna poslovna inteligenca, CRISP-DM
Objavljeno: 31.05.2013; Ogledov: 995; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (3,74 MB)

3.
MOŽNOSTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA OBMOČIJ NATURA 2000 NA PRIMERU TRIDEŽELNEGA PARKA GORIČKO-RAAB-ŐRSÉG
Katarina Škraban, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so bile predstavljene možnosti trajnostnega razvoja Trideželnega parka Goričko-Raab-Őrség, kot območja Nature 2000. Podrobneje je bil v analizo zajet slovenski del Trideželnega parka Goričko-Raab-Őrség, in sicer Krajinski park Goričko. Predstavljeno je bilo omrežje Natura 2000, katero je bilo tudi podrobneje predstavljeno v povezavi z naravno in kulturno dediščino ter gospodarstvom območja. Z vidika trajnostnega razvoja parka je bil, na podlagi Metode štirih kapitalov, analiziran Regionalni razvojni program pomurske regije 2007–2013 ter Program dela za leto 2011 Krajinskega parka Goričko. Ugotovljeno je bilo, da so ukrepi v obeh programih zasnovani preveč sektorsko, ter da je njihov vpliv na trajnostni napredek kratkoročen in netrajnosten. Opravljena je bila še anketa, na podlagi katere je bilo ugotovljeno, da mlado prebivalstvo Krajinskega parka Goričko pozna vrednote parka v katerem živi, hkrati pa vidi veliko različnih priložnosti trajnostnega razvoja Krajinskega parka Goričko in želi sámo vplivati na boljše stanje območja.
Ključne besede: trajnostni razvoj, Natura 2000, Trideželni park Goričko-Raab-Őrség, Krajinski park Goričko, Regionalni razvojni program, Metoda štirih kapitalov.
Objavljeno: 28.02.2014; Ogledov: 1073; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (29,27 MB)

4.
Priložnosti za skladnejši infrastrukturni razvoj pomurskih občin s pomočjo sredstev kohezijske politike za programsko obdobje 2007-2013 s poudarkom na Evropskem skladu za regionalni razvoj
Tatjana Vrbajnščak, 2016, magistrsko delo

Opis: Strukturni skladi, ki predstavljajo pomemben delež proračuna Evropske unije (EU), so bili oblikovani z namenom pospeševanja razvoja in zmanjševanja razlik med regijami in državami članicami EU. Njihova finančna sredstva so pomembna predvsem za tiste regije, ki zaostajajo v razvoju, saj usmerjajo svoja sredstva v skladu s cilji EU, le-ti pa so osnova za odločanje, kateri projekti naj se podprejo z njihovo pomočjo. S članstvom v EU je tudi Slovenija postala upravičena do črpanja sredstev iz naslova strukturne politike. Prav s pomočjo teh sredstev si želi Slovenija doseči enega glavnih ciljev, in sicer uravnotežen regionalni razvoj, saj se trenutno še vedno srečuje z velikimi razvojnimi razlikami. Pomembno vlogo pri odpravljanju teh neravnovesij imata Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Evropski socialni sklad (ESS). Tudi Slovenija je za programsko obdobje 2007–2013 pripravila dva operativna programa za črpanje sredstev iz naslova strukturnih skladov, in sicer Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP RR) in Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI), za katera se je uporabljal finančni instrument ESRR. Za Slovenijo je nujno, da se usmeri v projekte, ki bodo krepili njeno konkurenčnost, blaginjo in razvitost regij in posledično tudi konkurenčnost samoupravnih lokalnih skupnosti. Pomembno vlogo ima pri tem priprava operativnih programov, ki so hkrati tudi izvedbeni dokumenti za črpanje sredstev strukturnih skladov. Poudariti je potrebno, da gre pri tem za zelo zahteven proces, pri katerem ne gre le za usklajevanje med Slovenijo in Brusljem, temveč tudi znotraj same države. To pa posledično zahteva tudi strokovno in učinkovito državno upravo, ki dobro pozna postopke za črpanje sredstev skladov EU. Na še boljše koriščenje sredstev v prihodnje bi pomembno vplivala ustanovitev pokrajin. S tem pa bi tudi regije, ki so že doslej imele dokaj dobro absorpcijsko sposobnost, slednjo le še povečevale. Pri pregledu izvajanja strukturne politike v Sloveniji lahko ugotovimo, da je ureditev zelo zapletena, saj je v sam proces vključeno veliko število institucij in uporabnikov ter da vse skupaj oblikuje zapleteno verigo odnosov. Zavedati se je namreč potrebno, da predstavljajo strukturni skladi nov način delovanja, kar pomeni, da je potreben določen čas, da se lahko slovenska administracija prilagodi na te spremembe. Uspešnost v procesu financiranja iz strukturnih skladov je odvisna namreč predvsem od kakovostno pripravljenega projekta, ki mora vsebovati predvsem dobro idejo, kakovostno pripravljeno projektno dokumentacijo in končno tudi učinkovito izvedbo samega projekta. Finančna in gospodarska kriza, ki je povzročila poslabšanje gospodarske situacije v večini slovenskih statističnih regij, se je še posebej močno odrazila v Pomurju. Zato je bila nujno potrebna intervencija Vlade RS, s sprejetjem Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015, ki je posebno pozornost namenjal predvsem projektom Pomurske regije pri kandidiranju za sredstva iz programov evropske kohezijske politike. Da bi pokrajina ob Muri svojim prebivalcem s pomočjo sonaravnega bivanja zagotavljala visoko kakovost življenja, potrebuje gospodarski razvoj, ki bo temeljil na razvoju novih tehnologij, turizmu, sonaravnem kmetovanju in ustvarjanju novih delovnih mest. Ključno je, da ustvarimo takšno poslovno okolje, kjer vsi potenciali, tako gospodarski kot raziskovalno-razvojni, naravni, kulturni, okoljski in človeški prispevajo k izkoriščanju razvojnih priložnosti slovenskega gospodarstva. Kot vzorčni primer uspešnega črpanja sredstev iz ESRR smo v magistrskem delu predstavili projekt občine Apače, ki je z uspešno prijavo na 2. javni razpis za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« pridobila 546.350,00 EUR evropskih sredstev za izvedbo turističnega projekta »Poti starega hrasta v občini Apače«. Projekt se je izvajal v okviru OP RR za obdobje 2007–2013.
Ključne besede: Strukturni skladi, Evropska unija, regije, Pomurska regija, projekti, črpanje sredstev, regionalni razvoj, Evropski sklad za regionalni razvoj, Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov, Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture, samoupravne lokalne skupnosti, Evropska komisija, gospodarska kriza, Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji 2010-2015, kohezijska politika, sonaravno bivanje
Objavljeno: 03.08.2016; Ogledov: 1160; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici