| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Mestne regije v Sloveniji
Branko Krojs, 2010, diplomsko delo

Opis: Mestne regije so območja okoli mest, katerih prebivalci uporabljajo mestne dejavnosti za zadovoljevanje svojih potreb. Med mesti in naselji, ki jih obkrožajo, pa se vzpostavijo tudi številne vezi, zaradi katerih je regija vse bolj povezana v upravnem, gospodarskem in socialnem smislu. Mestne regije nastanejo zaradi zadovoljevanja potreb prebivalcev gravitacijskega območja v regijskem središču. Na nastanek pa vplivata tudi hiter razvoj prometnih sredstev in izboljšanje prometne infrastrukture, ki sta zmanjšala čas, potreben za pot iz mest v primestna naselja in nazaj. Glede na elemente, ki mestne regije vzpostavljajo, lahko v geografiji opredelimo dve vrsti mestnih regij: — ekonomskogeografske mestne regije; — socialnogeografske mestne regije. Regije, opredeljene v tej nalogi, so ekonomskogeografskega značaja, saj je bil kazalec, s katerim smo jih opredelili, obseg in število dnevnih migrantov. Podatke smo pridobili iz popisa prebivalstva leta 2002. Na osnovi analize podatkov smo slovenska mesta uvrstili v štiri skupine. Te so: 1. mesta, ki nimajo mestne regije in niso središča regij; 2. mesta, ki nimajo mestne regije in so središča regij; 3. mesta z manj izrazito mestno regijo; 4. mesta z izrazito mestno regijo. V prvi dve skupini, ki predstavljata mesta, ki nimajo mestnih regij, se je uvrstilo šestinpetdeset slovenskih mest. V tretjo skupino se je uvrstilo šest mest, in sicer mesta: Celje, Kranj, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj in Velenje. V četrti skupini so mesta Ljubljana, Maribor in Murska Sobota. Po kriterijih, ki smo jih uporabili v tej nalogi, ima mestne regije devet slovenskih mest. Toda mestne regije so dinamična kategorija in zagotovo sta se število in obseg le-teh v začetku industrializacije Slovenije razlikovala od teh, ki so bile ugotovljene na podlagi podatkov iz leta 2002. Zanimivo pa bo opazovati tudi nadaljnji razvoj le-teh.
Ključne besede: Mestna regija, Dnevne migracije, Suburbanizacija, Regijsko mesto.
Objavljeno: 13.07.2010; Ogledov: 1987; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

2.
Regijsko mesto Maribor
Vladimir Drozg, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Prostorski razvoj mest že dalj časa zaznamuje proces razseljevanja urbanih dejavnosti v okolico. Ob tem nastaja nova oblika mesta, tako imenovano regijsko mesto. V prispevku prikazujemo nastanek in značilnosti regijskega mesta Maribor, in sicer skozi tri vsebinske sklope: socioekonomskega, gospodarskega in fizičnega. Ugotavljamo, da regijsko mesto opredeljujejo tesne gospodarske in socioekonomske vezi med kompaktnim mestom in suburbanim območjem ter intenziven prostorski razvoj v obmestnih naseljih. Regijsko mesto Maribor je šele v začetni fazi razvoja, vendar številni kazalniki kažejo,da se bo začeti trend disperzije nadaljeval in da bo prostorska rast v obmestju še intenzivnejša. Prispevek prinaša tudi kratek diskurz ozamejevanju regijskega mesta.
Ključne besede: prostorski razvoj, mesto, obmestja, mestna regija, regijsko mesto, Maribor
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 424; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici