1. Vključenost elementov alternativnih pedagoških konceptov v javni vrtec : diplomsko deloNina Iršič, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, v katerem smo opredelili koncept javnega vrtca, kurikuluma in šolske zakonodaje. Prav tako smo na kratko predstavili Mario Montessori, njen življenjepis in podrobneje predstavili alternativni pedagoški koncept Montessori pedagogike. Predstavili smo tudi Lorisa Malaguzzija, kot začetnika Reggio Pedagogike in Rudolfa Steinerja, utemeljitelja Waldorfske pedagogike, prav tako smo podrobneje opredelili oba alternativna pedagoška koncepta. V vseh štirih konceptih smo se osredotočili na položaj otroka, položaj vzgojitelja, urejenost prostora in opredelili glavne značilnosti konceptov. Posvetili pa smo se tudi osnovni otrokovi dejavnosti, to je igra in z njo povezana sredstva oziroma igrače.
Drugi del diplomskega dela je empiričen, izvedli smo raziskavo. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga posredovali vzgojiteljicam, ki so zaposlene v javnih vrtcih, smo želeli ugotoviti, ali kljub delu v javnem vrtcu, poznajo alternativne pedagoške koncepte, ali vključujejo njihove elemente v javni vrtec, kako to počnejo in zakaj.
Ključne besede: javni vrtec, alternativni pedagoški koncepti, Montessori pedagogika, pedagogika Reggio Emilia, Waldorfska pedagogika
Objavljeno v DKUM: 14.11.2023; Ogledov: 618; Prenosov: 183
 Celotno besedilo (1,02 MB) |
2. Možnost uvajanja načina dokumentiranja in uporabe dokumentacije po pristopu Reggio Emilia v 1. in 2. razred javnih osnovnih šol v SlovenijiŠpela Jevšnik, 2020, magistrsko delo Opis: Pristop Reggio Emilia je sodoben pedagoški pristop, ki poudarja pomembnost celostnega razvoja otroka, vključenost vseh deležnikov vzgojno-izobraževalnega procesa in okolja. Ob tem nastaja edinstvena dokumentacija, ki je eden od elementov pristopa Reggio Emilia. V magistrski nalogi smo proučevali možnosti uvajanja načina dokumentiranja in uporabe dokumentacije po pristopu Reggio Emilia v 1. in 2. razredu javnih osnovnih šol v Sloveniji. Na podlagi polstrukturiranih in strukturiranih intervjujev z vzgojiteljicami in z učiteljicami ter opazovanja z udeležbo je bilo ugotovljeno (i) da je mogoče z manjšimi prilagoditvami uvajati vse raziskovane elemente RE pristopa; (ii) da ima RE dokumentacija oz. celoten RE pristop vpliv na dobro sodelovanje med starši oz. skrbniki in vzgojno-izobraževalno ustanovo; (iii) da se z RE elementom moč dokumentacije otroku omogoča spremljanje samega sebe v procesu, s tem je spodbujena otrokova samostojnost, samomotivacija in kreativnost ter (iv) da bi lahko bila RE dokumentacija uspešna dopolnitev opisnemu ocenjevanju. Učitelju bi se namreč omogočilo zajeti vsa področja učenčevega dela, tudi tista, ki se pri opisni oceni pojavljajo redkeje; ker RE dokumentacija omogoča in spodbuja sprotno (samo)refleksijo vseh vpletenih, bi bilo razumevanje opisnih ocen večje in boljše; vključili bi vse deležnike vzgojno-izobraževalnega procesa, predvsem pa starše, ki bi na podlagi Reggio Emilia dokumentacije in Reggio Emilia pristopa nasploh, postali pomemben del otrokove učne izkušnje.
Ključne besede: pristop Reggio Emilia, dokumentacija, opisne ocene, pedagogika, javne šole, javni vrtci, alternativni pedagoški pristop
Objavljeno v DKUM: 28.10.2020; Ogledov: 1013; Prenosov: 144
Celotno besedilo (946,77 KB) |
3. Predšolska plesna vzgoja v SlovenijiBranka Maja Zorko, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava plesno vzgojo predšolskih otrok v Sloveniji, in sicer tako v javnih vrtcih kot v waldorfskem vrtcu, vrtcu Montessori in vrtcu Reggio Emilia. Opisan je ples v splošnem pomenu, plesna vzgoja v vrtcu, plesne dejavnosti, cilji, metode, oblike in vrste gibalno-plesnih dejavnosti ter vloga vzgojitelja in staršev v otroškem plesu.
Namen teoretične diplomske naloge je, skozi študij literature, dobiti vpogled na vzgojo predšolskih otrok s področja plesa. Podatki o plesni vzgoji predšolskih otrok v javnih vrtcih in o razlikah v plesni vzgoji v vrtcih, ki delujejo po drugih konceptih (vrtec Reggio Emilia, vrtec Montessori in waldorfski vrtec) ter kaj je značilno za te vrtce, so iz strokovne literature na to temo.
Ključne besede: ples, plesna vzgoja, pomen plesa, vloga vzgojitelja, vloga staršev, vrtec Montessori, waldorfski vrtec, vrtec Reggio Emilia
Objavljeno v DKUM: 23.11.2018; Ogledov: 2105; Prenosov: 0 |
4. |
5. PRIMER DOBRE PRAKSE UVAJANJA ELEMENTOV REGGIO EMILIA KONCEPTA V VRTCU RADEČEMateja Novak, 2016, diplomsko delo Opis: Koncept Reggio Emilia je sodoben koncept s četrt stoletja izkušenj, izpopolnjevanja, dograjevanja zasnov, iskanja boljših idej na osnovi odraza v praksi. Sam koncept sledi toku časa, se temu prilagaja in ves čas izpopolnjuje. Ima kar nekaj elementov, ki so jih strokovnjaki v vseh teh letih prepoznali kot dobre in primerne za uvedbo v javne vrtce kot nadgradnja in dopolnitev že obstoječega Kurikuluma za vrtce. Diplomsko delo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu bodo predstavljeni prepoznani kakovostni elementi, kot so: vpetost vrtca v kulturno okolje, participacija otrok ter vzgojiteljevo poslušanje otrok, uporaba in razvoj čutov v spoznavnem procesu, možnost različnih oblik izražanja, prednost učenja pred poučevanjem, interakcija in komunikacija vseh udeležencev v vzgojnem procesu, projektno delo, dokumentiranje vzgojnega procesa, vloga prostora. Predstavljena bo tudi vloga in pomen vzgojitelja v takšnem vrtcu, timsko delo, sodelovanje s starši, položaj otroka. Poiskane bodo povezave z obstoječim Kurikulumom za vrtce ter Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju. Predstavili bomo tudi vrtec Radeče, ki že uvaja predstavljene elemente koncepta Reggio Emilia. V empiričnem delu pa bodo predstavljeni rezultati raziskave v omenjenem vrtcu, kjer smo strokovne delavce povprašali o pomembnosti uvedbe posameznih elementov in želji po dodatnih izobraževanjih.
Ključne besede: elementi, koncept, Reggio Emilia
Objavljeno v DKUM: 06.02.2017; Ogledov: 3618; Prenosov: 646
Celotno besedilo (1,29 MB) |
6. Alternativni pedagoški koncepti v glasbenem izobraževanju s poudarkom na petjuMarija Peganc, 2016, diplomsko delo Opis: Osnovna tema diplomskega dela z naslovom Alternativni pedagoški koncepti v glasbenem izobraževanju s poudarkom na petju je teoretična in empirična predstavitev različnih pedagoških konceptov in deležu, ki ga namenjajo glasbenemu izobraževanju in petju.
Temeljni namen raziskave pričujočega diplomskega dela, je bil osvetliti določene koncepte pedagoških načel in preučiti, kolikšen delež namenjajo glasbenemu izobraževanju. Zanimalo nas je, kako pomembno se jim zdi glasbeno izobraževanje ter kako pomembno se jim v okviru glasbenega izobraževanja zdi petje.
V sklopu raziskave, ki smo jo vključili v diplomsko delo, smo izvedli 14 intervjujev, v katere smo vključili različna področja alternativnih pedagoških konceptov. Tako smo poiskali kandidate, ki so odgovarjali na vprašanja s področja Montessori pedagogike, kandidate, ki so odgovarjali na vprašanja s področja waldorfskih pedagoških načel in kandidate, ki so odgovarjali na vprašanja pedagoških načel Edgarja Willemsa. V vzorec smo zajeli tako mnenja staršev- kot mnenja učiteljev iz vse Slovenije.
Pri tem smo uporabili tehniko nestandardiziranega, polstrukturiranega intervjuja.
Ključne besede: Alternativni pedagoški koncepti, Montessori, waldorfska šola, Reggio Emilia, Edgar Willems
Objavljeno v DKUM: 17.10.2016; Ogledov: 1709; Prenosov: 138
Celotno besedilo (1,33 MB) |
7. Postmodernost pedagoškega pristopa Reggio EmiliaSandra Kos, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava pedagoški pristop Reggio Emilia, ga utemeljuje kot postmodernega in podaja njegova ujemanja z reformsko pedagogiko. Prikazan je prehod v postmoderno pedagoško miselnost, ki ga narekuje vzgojno-izobraževalna kritika na prehodu iz 19. v 20. stoletje in se kaže v pluralizaciji na področju vzgojno-izobraževalnega polja. Ob tem je podrobneje razdelana tudi reformska pedagogika. Nadalje je v diplomskem delu opredeljen pojem postmodernosti in predstavljeno temu ustrezno spremenjeno dojemanje sveta in razumevanje vednosti. Izpostavljeno je privzemanje postmodernih vrednot subjektivnosti, raznolikosti, kompleksnosti in relativnosti. V navezavi na to so podane značilnosti postmodernega pogleda na otroka in otroštvo ter temu potrebne spremembe znotraj pedagoškega dela. Te udejanja tudi pedagoški pristop Reggio Emilia, ki v svojih temeljnih postavkah sledi postmoderni pluralistični vrednotni usmeritvi in stremi k celovitemu razvoju vseh otrokovih osebnostnih lastnosti in sposobnosti.
Ključne besede: pedagoški pristop Reggio Emilia, postmodernost, reformska pedagogika, predšolska vzgoja, podoba kompetentnega otroka
Objavljeno v DKUM: 12.08.2016; Ogledov: 3243; Prenosov: 417
Celotno besedilo (1,05 MB) |
8. Javni vrtci in zasebni vrtci v SlovenijiAlenka Šinkovec, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi bomo s pomočjo zgodovinske metode prikazali zgodovino predšolske vzgoje v Sloveniji ter opisali predšolsko vzgojo v vrtcih. Nato bomo natančno opisali in razčlenili Kurikulum za predšolsko vzgojo v javnem vrtcu ter primerjali nekatere zasebne predšolske ustanove, ki delujejo po posebnih pedagoških načelih – Reggio Emilia koncept, valdorfski pristop, montessori pristop.
Vsak otrok je nekaj posebnega, zato je pomembno, da so ob njem osebe, ob katerih se počuti dobro in varno. Običajno so te osebe prav starši. Vendar je prav, da se zavedamo, da je veliko otrok že od zgodnjega otroštva vključenih v razna varstva, med katere spadajo tudi vrtci. Vrtec otroku nudi kopico izkušenj, ki jih v njegovem primarnem okolju – družini, ne more izkusiti, zato je zelo koristen za tiste otroke, ki ga obiskujejo. S skupnimi močmi moramo poskrbeti, da je otrokom v otroštvu lepo in da jim omogočamo razvoj na vseh področjih.
Sprva so bili vrtci namenjeni zgolj varstvu otrok, vendar pa se je razvoj skozi leta delovanja vrtca obrnil tudi v vzgojno-izobraževalno smer. Tako vrtce danes pojmujemo kot vzgojno-varstvene institucije, ki skozi vzgojo otroke tudi izobražujejo. Vse to pa poteka po skrbno izdelanem nacionalnem dokumentu – Kurikulu za vrtce, ki opredeljuje posamezna področja dela, cilje in načela ter standarde, ki naj bi jih otroci glede na starost in stopnjo razvoja dosegali.
Razvoj različnih pedagoških teorij je dandanes že tako daleč, da so se začeli ustanavljati tudi vrtci z nekoliko drugačnimi pedagoško-vzgojnimi pristopi, kot so na primer: montessori vrtec, valdorfski vrtec in Reggio Emilia koncept. Razlike med njimi se pojavljajo pri izvajanju in načinu dela z otroki. Tako imajo starši danes res široko izbiro, da izberejo tisti vrtec, za katerega menijo, da bo najboljši za njihovega otroka.
Ključne besede: javni vrtec, zasebni vrtec, predšolska vzgoja, kurikulum, Reggio Emilia, valdorfski vrtec, montessori vtec
Objavljeno v DKUM: 13.06.2016; Ogledov: 6267; Prenosov: 924
Celotno besedilo (936,39 KB) |
9. Zgodovina vrtcev na KoroškemKatja Toš, 2012, diplomsko delo Opis: Predšolska vzgoja se je na Koroškem začela pojavljati že zelo zgodaj v devetnajstem stoletju, ko so se začeli ustanavljati DID-i, tako imenovani domovi iger in dela, ki so se tekom let svojega delovanja, nekje v petdesetih letih prejšnjega stoletja, preimenovali v vrtce, in tako je ostalo vse do danes. Sprva so bili ti domovi precej slabo obiskani; starši ustanove niso poznali, otroke so raje imeli doma, sčasoma pa so takšno obliko varstva začeli sprejemati, kar se kaže tudi v vsakoletnem porastu vpisa otrok. V samem začetku so te ustanove nudile možnost celodnevnega varstva, ki je otrokom namenilo tudi obroke hrane, nato pa se je počasi začel izoblikovati določen delovnik, po katerem so domovi obratovali. Financirali in ustanavljali ter vzdrževali so jih običajno okrajni ljudski odbori, okoliška podjetja ter skromni prispevki staršev. Ker takrat poklic vzgojitelja predšolskih otrok na Koroškem še ni bil toliko razširjen, so bile sprva na ta mesta postavljene »vrtnarice«, ki so kasneje, tekom svojega dela, naredile šolo ter si tako pridobile ustrezno izobrazbo in izkušnje za delo z otroki. Že tedaj so se vodilni v vrtcih zavedali, da je za dobro prakso potrebno tudi nenehno izpopolnjevanje na določenem področju dela, zato so poskrbeli za številna srečanja, konference in seminarje, kjer so se vzgojiteljice srečevale, izmenjavale mnenja, ideje in izkušnje. Vrtci, ki so takrat delovali v okviru šol, s katerimi so si delili tudi stavbo, so morali delovati po strogih navodilih in načelih šol ter inšpektorjev. Skupine po trideset in več otrok je obvladoval zgolj en vzgojitelj, kar se je do danes tudi spremenilo; postopno so se namreč začele poleg vzgojitelja uvajati tudi varuhinje oziroma kasneje imenovane pomočnice vzgojitelja, ki so pomagale samo delno, danes pa sta v skupini prisotni dve strokovni delavki, ki se časovno dopolnjujeta glede na predpisane kriterije sočasnosti.
S sprejetjem prvega kurikula za vrtce pa se je spremenil tudi način dela: slednje je postalo bolj sistematično, poleg varstva pa je vsebovalo tudi elemente vzgoje in izobraževanja. Tako se je skozi leta obstoja razvijalo in napredovalo tudi področje predšolske pedagogike in vzgoje, kar je pripeljalo do tega, da imamo danes na izbiro mnogo različnih oblik vzgoje, ki jih izvajajo različni vrtci; seveda je standardna oblika predšolske vzgoje in varstva še vedno najbolj razširjena. Kot prvotni ustanovitelj te tradicionalne oblike je priznan Friderik Frobel, ki je že leta 1840 ustanovil prvi sodobni vrtec v Evropi. Poimenoval pa ga je »Kindergarten«, torej otroški vrtec. Osnovna ideja te poteze je bilo prepričanje, da je z vzgojo treba začeti čim bolj zgodaj, naravnana pa naj bo v smer razvoja otrokovih naravnih sposobnosti ter njegove moralnosti. Osrednja dejavnost naj bo otroška igra, ki naj se povezuje z drugimi vsebinami: likovno in glasbeno vzgojo, naravo, jezikom in praktičnim delom. Deset let za vrtcem, torej leta 1850, pa je Frobel ustanovil še kolidž za ženske, kjer so dekleta lahko pridobila izobrazbo vzgojiteljice predšolskih otrok. Vedno bolj uspešno pa tej obliki konkurirajo druge, od vrtca montessori do valdorfskega vrtca in vrtca, ki izvaja High Scope Curiculum.
Koroška, ki sicer velja za eno izmed dežel v Sloveniji, ki razvoju sledijo nekoliko počasneje, je na področju predšolske vzgoje kar v koraku s časom. Vrtci se tudi tukaj vedno bolj modernizirajo, delež vpisanih otrok se veča, vključujejo in preizkušajo pa se tudi drugi, drugačni modeli dela. Sicer so starši večinoma do novosti sprva precej skeptični, a ko zadeva steče tako, kot je bilo zamišljeno in načrtovano, so zadovoljni tudi oni in pa seveda akterji vzgojnih programov, otroci.
Ključne besede: Domovi iger in dela, vrtci na Koroškem, zgodovinski razvoj vrtcev, Reggio Emilia, starši in vrtec.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2012; Ogledov: 3893; Prenosov: 210
Celotno besedilo (564,22 KB) |
10. GLEDALIŠKA PEDAGOGIKA V VRTCUSimona Jekovec, 2012, diplomsko delo Opis: Kurikulum za vrtce, ki je začrtal smernice koncepta in sistema predšolske vzgoje v slovenskih vrtcih, uvršča dramsko dejavnost na področje umetnosti, v katerem so zastopani tudi glasbena, likovna in plesna ter AV - dejavnosti. V odnosu do umetnosti se v vrtcih še vedno preveč poudarjajo narisati risbo, zapeti pesmico ali pripraviti predstavo. Področje umetnosti je v kurikulumu dobro zastopano, vendar sta v priročniku h kurikulu za vrtce izpuščeni gledališka in lutkovna dejavnost.
V nekaterih vrtcih po Sloveniji se izvaja pedagoški koncept Reggio Emilia, ki med drugim poudarja otrokovo izražanje v »sto jezikih«. Gledališka igra z vrsto nebesednih izraznih sredstev nedvomno sodi v ta koncept. Vzgojitelj namreč spodbuja kreativnost, samostojnost in raziskovanje otrok po vzoru simbolne igre, hkrati pa med njim in otroki potekata kakovostna interakcija in komunikacija. Koncept Reggio Emilia je, po mojem mnenju, prava smer pri bogatitvi vsebin vzgojno-izobraževalnega programa slovenskih vrtcev.
Z diplomsko nalogo želim predstaviti, kako lahko simbolna gledališka igra otroka in uporaba lutk v vrtcu vplivata na otrokov celostni razvoj ter zastopanost simbolne gledališke igre in lutk v vzgojno-izobraževalnem procesu vrtca.
Ključne besede: Ključne besede: celostni razvoj, vzgoja in izobraževanje, predšolski otrok, lutke, simbolna igra, kreativna igra, Kurikulum za vrtce, koncept Reggio Emilia.
Objavljeno v DKUM: 27.02.2012; Ogledov: 5579; Prenosov: 862
Celotno besedilo (2,51 MB) |
