| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Implementacija portala s pristopom arhitekture mikrostoritev in mikro čelnih sistemov
Maša Hober, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskali arhitekturo mikrostoritev in mikro čelnih sistemov. Osredotočili smo se predvsem na mikro čelne sisteme in njihov razvoj ter implementacijo v sistem za upravljanje vsebin DotNetNuke. Za razvoj mikro čelnih sistemov smo uporabili React, odprtokodno JavaScript knjižico za gradnjo uporabniških vmesnikov. Na podlagi ugotovitev smo opisali prednosti in slabosti uporabe mikro čelnih sistemov v sistemu za upravljanje vsebin DotNetNuke.
Ključne besede: mikro čelni sistemi, mikrostoritve, DotNetNuke, CMS, React
Objavljeno: 06.01.2021; Ogledov: 249; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

2.
Primerjava ogrodij za upodabljanje spletnih strani na strežniku
Haidi Zakelšek, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen koncept upodabljanja strani na strani strežnika s pomočjo katerega obdelamo vsebino spletne strani na strani strežnika, kar lahko predstavlja prednost pri performančnosti, SEO faktorjih ter boljši uporabniški izkušnji. Namen diplomskega dela je raziskava in analiza koncepta SSR ter primerjava in analiza Angular Universal in Next.js ogrodij za upodabljanje strani na strani strežnika. V prvem delu diplomskega dela smo analizirali koncept SSR in primerjali ogrodji Angular Universal in Next.js. V drugem delu diplomskega dela pa smo razvili rešitvi v omenjenih ogrodjih ter ju analizirali z ogrodjem Lighthouse.
Ključne besede: Angular, React, server-side rendering, SSR
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 111; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

3.
Posebnosti razvoja enostranskih spletnih rešitev s samopostrežnim zalednim sistemom v oblaku
Marko Gluhak, 2020, diplomsko delo

Opis: Paradigma samopostrežnih zalednih sistemov v oblaku je čedalje bolj popularna in zrela za uporabo. Enostranske spletne aplikacije so eden od potencialnih odjemalcev samopostrežnih zalednih sistemov v oblaku. V diplomskem delu smo raziskali, kako lahko ta učinkovito sodelujejo med seboj. Glavni namen dela je bil spoznati prednosti in omejitve tega sodelovanja ter definirati kriterije za izbor orodja za razvoj samopostrežnega zalednega sistema v oblaku. Nato smo zastavljene kriterije nanesli na tri orodja za razvoj samopostrežnega zalednega sistema v oblaku, primerjali smo lastne REST rešitve, Firebase in AWS Amplify. S Firebase-om, ki je ugotovljen kot najbolj primeren za nalogo, v paru z React-om, smo razvili enostavno spletno aplikacijo »Moja Galerija« in prikazali, kako se ta tehnološki par obnese v realnem življenju.
Ključne besede: samopostrežni zaledni sistemi v oblaku, enostranske spletne aplikacije, React, Firebase, AWS Amplify, Google, Amazon Web Services, REST
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 158; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

4.
Interaktivna podpora pri opravljanju dela v industrijskem okolju s pomočjo obogatene resničnosti
Anej Šteharnik, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali s problemom usposabljanja in podpore pri opravljanju ter nadzoru opravljanja dela s pomočjo sodobne tehnologije. Delodajalcem želimo olajšati ta proces s pomočjo virtualnih vodičev, hkrati pa omogočiti enostaven pregled nad opravljenim delom. Predstavili smo razvoj spletne in mobilne aplikacije za vodenje in podporo pri opravljanju dela. Delo smo razdelili na zaledje, spletno in mobilno aplikacijo. Pri zaledju smo ustvarili podatkovno bazo, aplikacijski programski vmesnik in predstavili delo z orodjem GraphicsMagick. Spletna aplikacija je razvita z ogrodjem React in uporablja JavaScript knjižnico Konva. Za izdelavo mobilne aplikacije smo uporabili igralni pogon Unity. Našo rešitev smo preizkusili v programerskem in farmacevtskem delovnem okolju. Na podlagi pozitivnih odzivov uporabnikov sklepamo, da bi naš sistem lahko prihranil čas in denar delodajalcem ter izboljšal proces opravljanja dela.
Ključne besede: obogatena resničnost, React, Unity, GraphicsMagick, Konva
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 91; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

5.
Razvoj aplikacije izzivi s spletnim ogrodjem Ionic React
Sašo Ivič, 2020, diplomsko delo

Opis: Na voljo nam je vse več tehnologij, knjižnic in ogrodij za razvoj spletnih aplikacij. Leta 2020 se je na trgu pojavila nova tehnologija Ionic React. To novo ogrodje nam omogoča, da z uporabo spletnih tehnologij HTML, CSS in Javascript izdelamo aplikacije, ki delujejo na različnih brskalnikih, operacijskih sistemih in napravah. Pri tem lahko uporabljamo vnaprej pripravljene komponente Ionic-a, ki nam olajšajo delo in hkrati poskrbijo, da komponente izgledajo standardno glede na izbrano platformo. Kodo pišemo v React-u in pri tem uporabljamo standardno strukturo komponent, ki jim lahko dodamo še metode življenjskega cikla Ionic-a in Ionic komponente. Ionic Capacitor nam omogoča dostop do nativnih funkcij naprave, kar nam omogoča izdelavo hibridnih in progresivnih aplikacij. Izdelal sem aplikacijo Izzivi s pomočjo ogrodja Ionic React in preučil delovanje ter uporabo te nove tehnologije.
Ključne besede: Ionic, React, Capacitor, hibridna aplikacija
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 115; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

6.
Razvoj spletne aplikacije TarkovBuilds z uporabo ogrodja React
Valentin Beznik, 2020, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge smo izdelali spletno aplikacijo, ki se navezuje na priljubljeno videoigro »Escape from Tarkov«. Velik del igre je realističen pristop sestavljanja in konfiguracije orožja. Ker je različnih konfiguracij orožij skoraj neomejeno, v sami igri pa si jih igralci med seboj ne morejo deliti, smo se odločili implementirati aplikacijo, s katero bodo uporabniki lahko sestavili orožje in ga delili z drugimi. Posamezne objave lahko uporabniki ocenjujejo in komentirajo. Objave se lahko filtrirajo in razvrščajo na več različnih načinov, mogoče pa je tudi prikazati objave posameznega uporabnika. Spletno aplikacijo smo implementirali z Next.js, ki je ogrodje za React.
Ključne besede: spletna aplikacija, React, Next.js, Escape from Tarkov
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 96; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

7.
Razvoj mobilne aplikacije za podporo jamarstvu
Grega Drole, 2020, diplomsko delo

Opis: Predstavljen je razvoj Android mobilne aplikacije za podporo jamarstvu, s katero želimo olajšati uporabniku dostop do podatkov slovenskega katastra jam. Na začetku razvoja aplikacije smo preučili že obstoječe aplikacije. Sledila je pretvorba in strukturiranje razpoložljivih podatkov, ki bodo uporabljeni v aplikaciji. Nato smo opisali same funkcionalnosti aplikacije ter predstavili njen uporabniški vmesnik. Na koncu smo predstavili še razvoj ključnih delov aplikacije kot način shranjevanja in pridobivanja podatkov in prikazovanje jam na kartah različnih podlag (topografske, lidar, ortofoto).
Ključne besede: kras, jame, jamarstvo, kataster jam, Android, React Native, aplikacija, LIDAR
Objavljeno: 02.11.2020; Ogledov: 206; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

8.
Razvoj mobilne aplikacije za pregledovanje novic
Tadej Polajnar, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo razvili prototipno rešitev. Problem, ki smo ga reševali, je razdrobljenost uporabniku zanimivih novic, kar pomeni, da mora uporabnik iskati novice po različnih spletnih straneh ali aplikacijah. Cilj diplomskega dela je delujoč prototip programske opreme, ki uporabniku olajša prebiranje novic. V teoretičnem delu smo uporabili metodo raziskovanja in v razvojnem delu metodo razvoja.
Ključne besede: mobilni razvoj, mobilna aplikacija, ogrodje React, ogrodje Ionic
Objavljeno: 02.11.2020; Ogledov: 96; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (2,55 MB)

9.
Razvoj heterogenih mobilnih aplikacij s programskim orodjem React Native
Tine Purg, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavi primerjavo med heterogenim razvijanjem aplikacij s programskim orodjem React Native in iOS domorodno platformo. Cilj in namen dela je ugotoviti ali je aplikacija razvita na platformi React Native primerna alternativa aplikaciji razviti na platformi iOS. Najprej je predstavljena vsaka platforma posebej. Nato je aplikacija opisana z besedami in diagrami. Sledi primerjava demo aplikacij razvitih na vsaki platformi primerjani v povezavi s podatkovno bazo Firebase v realnem času, arhitekturi, načinu navigacije med zasloni, izgledu uporabniškega vmesnika vsakega zaslona nazadnje pa še v obremenjenosti procesorja, spomina, porabi energije, porabi trdega diska, interakciji z omrežjem ter v fizični velikosti.
Ključne besede: React Native, heterogene aplikacije, iOS, domorodne aplikacije, primerjava React Native in iOS
Objavljeno: 02.11.2020; Ogledov: 122; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

10.
Izbira ogrodja za večplatformski razvoj mobilnih aplikacij
Tomaž Zajc, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo raziskuje področje večplatformskega razvijanja v industriji mobilnih naprav. Osredotoča se na načine razvijanja tovrstnih rešitev in kako se ti primerjajo z raziskovalnim področjem. Tako pripišemo cilj tega dela, ki skupaj z raziskovanjem teh pristopov pokriva pregled in primerjavo dveh popularnejših ogrodij – Flutter in React Native – na podlagi konkretne aplikacije. V prvem delu spoznamo in primerjamo načine razvijanja mobilnih aplikacij ter predstavimo nekatera popularnejša ogrodja za izdelavo rešitev na večplatformski način. Z uporabo izbranih dveh ogrodij izdelamo dve enaki konkretni aplikaciji, ki pripomoreta h kasnejši primerjavi, pri kateri se osredotočimo na različne aspekte obeh ogrodij in jih primerjamo z namenom izbire ustreznejšega ogrodja. Delo zaključimo s predstavitvijo svojih rezultatov in izkušenj.
Ključne besede: aplikacija, ogrodje, Flutter, React Native, večplatformsko
Objavljeno: 02.11.2020; Ogledov: 132; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici