| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV REVŠČINE NA ZDRAVJE LJUDI IN PATRONAŽNO VARSTVO
Sara Kranvogl, 2015, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Revščina je vse večji problem sodobne družbe. Vedno več posameznikov in družin prestopa prag revščine oziroma je le-ta pri njih že globoko zakoreninjena. Še posebej ogrožena je tista populacija ljudi, pri katerih je tako imenovani tihi »zajedavec« spregledan in počasi, a vztrajno načenja človekovo zdravje in pri katerih zaradi pomanjkanja pada kakovost življenja. Pri odkrivanju revščine je patronažna medicinska sestra pomemben člen, saj ima s svojimi obiski na domu prednostno vlogo pravočasnega odkrivanja revščine in socialne izoliranosti. Kompetentnost patronažne medicinske sestre pri reševanju revščine je majhna, vendar je »posredovalka« ali pobudnica pomoči. Posreduje med službami in se zaveda pomembnosti in moči multidisciplinarnega sodelovanja, da se doseže celovitost, ki pomaga reševati problem revščine. Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. V raziskavi smo uporabili neeksperimentalno kvantitativno raziskovalno metodo družboslovnega raziskovanja, pri kateri smo iskali odgovore na vprašanja s pomočjo polstrukturiranega intervjuja in strukturnega anonimnega vprašalnika, ki je vseboval 10 zaprtih, 5 polodprtih vprašanj in eno odprto vprašanje. Rezultati: S pomočjo raziskave smo ugotovili, da se z revščino povečuje tveganje za nastanek kroničnih bolezni, oziroma so le-te že nastale. Da bi posledice revščine bile čim manjše, patronažne medicinske sestre delujejo multidisciplinarno. V Upravni enoti Lenart se patronažne medicinske sestre poleg Centra za socialno delo tesno povezujejo še z Rdečim križem, kjer so aktivistke. Raziskava, ki smo jo izvedli na Okrajnem združenju Rdečega križa Lenart, je pokazala, da aktivno delovanju nikakor ne zadostuje potrebam socialno ogroženega prebivalstva v Upravni enoti Lenart. Sklep: Revščina načenja zdravje, zato je pomembno pravočasno odkrivanje in primerno obravnavanje. Zaradi prikritih primerov revščine in pogoste pridružitve socialne izključenosti le-ta predstavlja vse večjo problematiko. K uspešnosti reševanja revščine patronažna medicinska sestra pripomore z individualnim in celostnim pristopom k družini ter posredniško sodeluje z organizacijami, ki so usposobljene za pomoč ljudem v stiski.
Ključne besede: patronažna zdravstvena nega, revščina, zdravje, socialna izključenost, patronažna medicinska sestra, Rdeči križ
Objavljeno: 21.03.2016; Ogledov: 1429; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

2.
PRAVNA UREDITEV DELOVANJA RDEČEGA KRIŽA
Vanessa Pavlič, 2011, diplomsko delo

Opis: Rdeči križ je prva, ne pa tudi edina humanitarna organizacija. Pobudo za njen nastanek je dal švicarski državljan Henry Dunant, ki je bil priča najbolj krvavi bitki v 19. stoletju v bližini mesteca Solferino v severni Italiji. Takrat se mu je rodila ideja o stalni organizirani pomoči in mednarodni zaščiti ranjenim vojakom. Dobil je zamisel, da bi se ustanovila društva, ki bi v mirnem času usposabljala bolničarje za pomoč ranjenim vojakom. Razpoznavni znak društev, ki nudijo pomoč ranjencem je rdeči križ na beli podlagi — obratno kot na švicarski zastavi. Ta znak so izbrali kot priznanje Švici in nima nobene verske podlage. Rdeči križ je imel tudi velik vpliv na nastanek Ženevskih konvencij leta 1949, saj je pripravil osnutek besedila konvencije, ki so jo vlade sprejele na diplomatski konferenci in je pomenila zaščito civilistov. Tako so nastale Ženevske konvencije 12. avgusta 1949, s katerimi je bila opravljena obsežna kodifikacija mednarodnega humanitarnega prava. Z Ženevskimi konvencijami je priznan rdeči križ kot razpoznavni znak vojaških medicinskih služb in uzakonjen v mednarodnem humanitarnem pravu. Rdeči križ Slovenije je samostojna, humanitarna, prostovoljna zveza združenj, ki deluje na območju Republike Slovenije po načelu enotnosti. Temeljnih načel je sedem in pomenijo univerzalni standard v skladu s katerimi morajo delovati tako Rdeči križ Slovenije, kot območna, krajevna in četrtna združenja. Dejavnosti, ki jih opravlja kot javno pooblastilo so financirane s strani države in občin, medtem ko za tiste, ki jih opravlja kot temeljno poslanstvo pridobiva sredstva iz članarin, prostovoljnih prispevkov, donacij, daril,…idr. Rdeči križ Slovenije je zveza združenj, ki jo sestavlja 56 območnih združenj, le ta pa se delijo na krajevne in četrtne organizacije. Vsak prebivalec Republike Slovenije je lahko član Rdečega križa ne glede na raso, spol, narodnost in je organiziran v območnem združenju. Spori med Rdečim križem Slovenije in območnimi združenji se rešujejo z vzajemnim popuščanjem, če pa spora ni mogoče rešiti ga lahko vsaka stranka predloži v reševanje arbitraži. Rdeči križ Slovenije lahko preneha s sklepom generalne skupščine ali po zakonu.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE Rdeči križ, Ženevske konvencije, humanitarna organizacija, mednarodno humanitarno pravo
Objavljeno: 04.02.2011; Ogledov: 2540; Prenosov: 551
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici