SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ELEMENTARNE IGRE V UVAJANJU UČENJA ODBOJKE
Jasmina Valente, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljene elementarne igre, ki jih uporabljamo pri pripravi na začetno učenje odbojke v prvi triadi osnovne šole. Namen diplomske naloge je bil predstaviti nekaj sklopov elementarnih iger, ki jih uporabljamo v šoli za uvajanje v učenje odbojke, sestaviti tri učne priprave in izvesti učne ure, ki vključujejo te igre, ter jih nato samoanalizirati. Za lažje razumevanje težavnostne stopnje in zahtevnosti nalog so na začetku predstavljene otrokove razvojne značilnosti. Za izbor in členitev sklopov iger je bil potreben tudi pregled splošnih značilnosti odbojke in motoričnih sposobnosti, ki so potrebne pri učenju tovrstne športne panoge. Praktični del diplomske naloge je sestavljen iz treh učnih priprav pri predmetu didaktika športne vzgoje za prvo triado osnovne šole in treh samoanaliz teh ur. Izbor uporabljenih elementarnih iger se je izkazal kot dober, učne ure so bile izpeljane tekoče in v celoti. Podrobnejši pregled izpeljanih učnih ur in njihove analize kažejo, da je najpomembnejše načelo uvajanja določenega športa pri otrocih, v našem primeru odbojke, načelo postopnosti. Večino osnovnih spretnosti in sposobnosti, ki so potrebne pri odbojki, lahko otroci osvojijo s pomočjo elementarnih iger, če so jim le-te posredovane postopoma, so težavnostno prilagojene in katerih zahtevnost se stopnjuje.
Ključne besede: Razvojne značilnosti, otroci, odbojka, prvo triletje, elementarne igre, učne priprave.
Objavljeno: 09.10.2009; Ogledov: 6114; Prenosov: 1625
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

2.
SPOZNAVANJE LESA IN IGRAČ V OKVIRU TEHNIČNEGA DNEVA IN OBLIKOVANJE PRAKTIČNIH IZDELKOV
Nataša Slodnjak, 2009, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu sem uporabila projektno učno delo kot novi pristop pridobivanja znanja, ki temelji na izkustvenem učenju. Izbrala sem si temo »Spoznavanje lesa in igrač v okviru tehničnega dneva in oblikovanje praktičnih izdelkov«.V teoretičnem delu diplomskega dela sem predstavila projektno učno delo, les in njegove lastnosti, igro in igrače, tehniko in tehnologijo v osnovni šoli, varstvo pri delu ter razvojne stopnje otrok in vpliv posamezne razvojne stopnje na izvajanje tehnične dejavnosti. V empiričnem in praktičnem delu sem opisala projekt, ki sem ga izvedla v oddelku podaljšanega bivanja z učenci tretjih razredov. Način dela so učenci zelo dobro sprejeli, kar so potrdile tudi moje hipoteze, ki sem jih dokazala z metodo triangulacije. Ob praktičnem delu so si učenci pridobili nova znanja o lesu, razvijali pozitiven odnos do narave ter aktivno sodelovali med seboj na vseh stopnjah. Kot učiteljica sem imela vlogo svetovalke, koordinatorke, organizatorke in usmerjevalke. Motivirati sem morala učence za nalogo, zato sem morala dobro spoznati vsakega posebej, njegove sposobnosti in osebnostne lastnosti. Glavni nosilci projekta v vseh etapah dela pa so bili seveda učenci sami. Njihov cilj je bil uresničitev zadanih nalog in ciljev, ki so si jih zadali na začetku projektnega dela — izdelati praktično, leseno, gibljivo lutko na palčki. Zaradi svoje odprtosti projektno učno delo omogoča sodelovalni pristop, kjer je odnos med učiteljem in učencem enakovreden in partnerski, kar omogoča, da se učitelj lahko marsikaj nauči od svojih učencev in spozna vsakega posameznika.
Ključne besede: projektno učno delo, les ter njegove lastnosti in uporaba, igra in igrača, tehnični dnevi, razvojne značilnosti otroka
Objavljeno: 06.10.2009; Ogledov: 2654; Prenosov: 348
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)

3.
USTVARJANJE GIBALNIH ZNANJ V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Sergeja Blažič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Ustvarjanje gibalnih znanj v predšolskem obdobju smo želeli na podlagi analiziranih podatkov in virov ugotoviti, kaj vse vpliva na ustvarjanje gibalnih znanj pri otroku. Ugotavljali smo razvojne značilnosti predšolskih otrok in gibalne kompetence otroka. Zanimal nas je pomen ustvarjanja gibalnih znanj otroka, sredstva za ustvarjanje gibalih znanj ter vloga in različni vplivi, pomen in omejitve pri ustvarjanju gibalnih znanj otroka. Ugotovili smo, da je gibanje za otroka ključnega pomena, saj kar otrok zamudi v otroštvu, ne more nikoli več nadoknaditi, ter da so za obvladovanje določene športne dejavnosti potrebna gibalna znanja, ki se jih človek nauči v različnih obdobjih. Raziskovalni izziv nam je predstavljalo dejstvo, da je gibalni razvoj povezan s telesnim, čustvenim in socialnim razvojem otroka. Ugotavljali smo tudi vlogo staršev in vzgojitelja pri oblikovanju gibalnih znanj. Naše ugotovitve potrjujejo dejstvo, da otroci prevzemajo navade in stališča od staršev in vzgojiteljev, ki imajo veliko vlogo pri ustvarjanju znanj otroka. Otroci gibalno znanje in izkušnje pridobivajo v procesu vadbe in učenja v novih, drugačnih, spreminjajočih se pogojih, ki jih nudi izkušenjsko bogato gibalno okolje.
Ključne besede: razvojne značilnosti, gibalni razvoj, telesni razvoj, čustveni razvoj, socialni razvoj, gibalne kompetence otrok, kompetence vzgojitelja, gibalno okolje, gibalna znanja.
Objavljeno: 16.05.2012; Ogledov: 1554; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (465,42 KB)

4.
MINI ROKOMET KOT INTERESNA ŠPORTNA DEJAVNOST NA RAZREDNI STOPNJI OSNOVNE ŠOLE
Aljaž Žunič, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge v empiričnem delu je bil ugotoviti, ali bo opazen napredek učencev v rokometnih elementih po izvedbi 35. urnega programa. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 26. učencev, ki trenirajo mini rokomet na osnovni šoli Sveti Jurij ob Ščavnici. Učenci so takrat obiskovali 3. in 4. razred. Sodelujoči učenci so bili vključeni v vadbo rokometa. Pred začetkom in po koncu eksperimenta smo opravili testiranja gibalnih sposobnosti in znanj. Meritve so bile izvedene z devetimi testi, ki zajemajo osnovne elemente rokometne igre. Med prvim in drugim testiranjem so minili štirje meseci. Izračunali smo osnovno deskriptivno statistiko. Za ugotavljanje razlik med prvim in drugim merjenjem smo uporabili t-preizkus za odvisne vzorce. Statistično značilnost razlik smo ugotavljali na ravni tveganja p<0.05. Rezultati so pokazali, da so učenci v prav vseh 9-ih testih napredovali. To pomeni, da so izboljšali podajo, lovljenje, strel, vodenje, obrambno gibanje. Naš eksperiment je pokazal, da štirje meseci sistematične vadbe pripomorejo k napredku rokometne igre.
Ključne besede: mini rokomet, interesna športna dejavnost, razredna stopnja, razvojne značilnosti otrok, testiranje
Objavljeno: 26.04.2016; Ogledov: 961; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici