Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Občani vsake občine želijo imeti ustrezne pogoje za življenje. Za nekatere so ti pogoji minimalni, nekateri občani pa imajo postavljene višje standarde za življenje. Občina oz. lokalna skupnost, kot osnovna enota razvoja na lokalnem nivoju, skuša zadovoljiti čim širši krog občanov kar se tiče njihovih potreb. Vendar je potrebno ugotoviti, da so občine omejene s svojimi sredstvi, zato so nekateri občani nezadovoljni s standardi, ki jih zagotavlja lokalna skupnost. Občine so najprej zavezane k izpolnjevanju zakonskih obveznosti, ki pa se v večini primerov ne poznajo v izgrajeni infrastrukturi, ki jo občani najprej opazijo. Zato je pomembno, da občinska uprava z županom na čelu v vsaki občini dobro pozna realne potrebe na terenu in ne samo želje občanov. Za zadovoljevanje vseh potreb so potrebna finančna sredstva, finančna sredstva pa so omejena. Izgradnja infrastrukture v lokalnem okolju torej ni samoumevna, ampak je za realizacijo infrastrukturnih projektov s strani občinske uprave potrebno vložiti kar precej napora. Po navadi se pri realizaciji projektov zatakne pri manjkajočih finančnih sredstvih. Občina ima polega lastnih virov na voljo še vire iz naslova zadolževanja, vendar to ni najbolj zaželen ukrep. Najbolj optimalna rešitev je, da se za izvedbo infrastrukturnih projektov pridobijo ustrezna sofinancerska sredstva. S pridobitvijo prepotrebnih sofinancerskih sredstev je realizacija infrastrukturnih projektov hitrejša in s tem tudi kakovost življenja občanov boljša. Potrebe občin pri izvedbi teh projektov so večje, kot pa je njihova finančna zmožnost in zato je pridobitev takšnih virov skoraj nujna. Ključen namen naloge je pokazati način za pridobitev ustreznih sofinancerskih sredstev, s poudarkom na evropskih sredstvih za regionalni razvoj. Kot praktičen primer je prikazano koriščenje teh sredstev v Občini Slovenska Bistrica. Občina Slovenska Bistrica je sredstva za regionalni razvoj v obdobju 2007 – 2013 uspešno koristila, za kar pa se je morala tudi zadolžiti. S tem smo potrdili eno izmed postavljenih hipotez. Ključno vprašanje je, kaj sledi občinam v obdobju 2014 – 2020 glede sofinanciranja infrastrukturnih projektov. Te realnosti se občine žal že zavedajo, saj je dejstvo takšno, da je za občine do leta 2020 žal na voljo le peščica evropskih sredstev.
Ključne besede: financiranje občin, sofinancerska sredstva, razvoj regij, evropski skladi, realizacija projektov
Objavljeno v DKUM: 12.12.2016; Ogledov: 1288; Prenosov: 203
Celotno besedilo (860,08 KB)

Opis: Cilj kohezijske politike EU je zmanjševanje neskladja v ravni razvitosti med regijami, in sicer s krepitvijo gospodarske in socialne kohezije. Za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« v programskem obdobju 2007-2013 je za Slovenijo namenjenih 586 mio EUR iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Prednostna usmeritev vključuje in povezuje ukrepe, določene v regionalnih razvojnih programih, ki so v pristojnosti samoupravnih lokalnih skupnosti. Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (sedaj Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo), ki nastopa kot posredniško telo te prednostne usmeritve, je večino sredstev razpisala do februarja 2011 v okviru štirih javnih razpisov in enega javnega poziva. Upravičenci so praviloma samoupravne lokalne skupnosti - občine, ki so razvrščene v 12 razvojnih regij. Skozi analizo operacij, odobrenih v okviru prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«, pridobimo vpogled v učinkovitost črpanja evropskih sredstev in pomanjkljivosti, ki jih je potrebno odpraviti, da bomo v prihodnosti pri tem lahko še bolj učinkoviti. Podatke o operacijah smo analizirali s pomočjo opisne statistike, enostavne analize korelacije in ANOVA-e, pri tem smo uporabili programsko orodje Excel. Na podlagi analize črpanja po zgoraj omenjeni prednostni usmeritvi lahko smatramo črpanje Slovenije za dokaj uspešno. Če gledamo po posameznih regijah, lahko povzamemo, da so regije približno enako uspešne pri črpanju, kljub temu se pojavljajo določena odstopanja. Na nacionalni ravni smo počrpali že 77,87% sredstev, namenjenih Sloveniji za programsko obdobje 2007-2013.
Ključne besede: Evropska kohezijska politika, Razvoj regij, Regionalni razvojni programi, Črpanje EU sredstev, Projekti sofinancirani s strani EU, Statistična analiza, Analiza korelacije, ANOVA
Objavljeno v DKUM: 22.01.2013; Ogledov: 2656; Prenosov: 141
Celotno besedilo (3,33 MB)