| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Rak pri moških
Andreja Vajs, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Rak pri moških je sestavljeno iz teoretičnega in raziskovalnega dela. V prvem, teoretičnem delu je predstavljen rak, dejavniki tveganja in preprečevanje raka, vzroki in najpomembnejši znaki, rak v Sloveniji – število in preživetje bolnikov, najpogostejše rakave bolezni pri moških, zdravljenje raka ter podrobneje opisan rak mod; anatomija in zgradba mod, dejavniki tveganja zdravljenje raka mod, opisan je tudi postopek samopregledovanja mod. V drugem, raziskovalnem delu diplomskega dela je predstavljena raziskava, ki je bila opravljena v ordinaciji splošne medicine dr. Jasminke Dukič dr. med. splošne medicine v Križevcih pri Ljutomeru. Rezultati raziskave so pokazali, da je informiranost moških o raku mod dobra.
Ključne besede: rak pri moških, rak mod, samopregledovanje mod, preprečevanje raka, zdravljenje raka
Objavljeno: 09.08.2010; Ogledov: 2312; Prenosov: 586
.pdf Celotno besedilo (644,86 KB)

3.
RAK DOJKE PRI MOŠKIH
Sanja Muršec, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Diplomsko delo Rak dojke pri moških je sestavljeno iz teoretičnega in raziskovalnega dela. V prvem, teoretičnem delu, je opisana anatomska zgradba dojke, v nadaljevanju pa je predstavljen rak dojk pri moških, in sicer epidemiologija in etiologija, dejavniki tveganja, sumljiva znamenja za nastanek raka dojk, vrste karcinomov dojke, nastanek metastaz ter klasifikacija raka dojke. Predstavljena je tudi diagnostika raka dojk pri moških, ki zajema anamnezo, klinični pregled in dodatne preiskave. Opisan je pomen preventive ter zgodnje diagnostike raka dojk, potek samopregledovanja dojk, vloga medicinske sestre pri samopregledovanju dojk ter načini zdravljenja raka dojk. V drugem, raziskovalnem delu diplomskega dela je predstavljena raziskava, ki je bila opravljena v Javnem zavodu Zdravstveni dom Ptuj. Rezultati raziskave so pokazali, da je informiranost moških o raku dojke pri moških izredno slaba in da samopregledovanje dojk izvaja zelo malo moških.
Ključne besede: Ključne besede: rak dojke, rak dojke pri moških, zdravljenje raka dojke.
Objavljeno: 01.06.2009; Ogledov: 4815; Prenosov: 722
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

4.
Preprečevanje raka dojk z vidika zdravstvenih delavcev
Nina Preglav, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Preprečevanje raka dojk z vidika zdravstvenih delavcev je sestavljeno iz dveh delov. V prvem (teoretičnem) delu sta predstavljena anatomija dojke in rak dojke. V okviru poglavja rak dojke je predstavljena epidemiologija raka dojk, dejavniki tveganja, sumljiva znamenja, zgodnje odkrivanje raka dojk, samopregledovanje dojk, zdravniški pregledi in mamografija. Predstavljena je tudi zdravstvena vzgoja ter izdelan načrt za zdravstveno vzgojni preventivni program za preprečevanje raka dojk. V drugem (empiričnem) delu diplomske naloge so predstavljeni izsledki raziskave, s katero smo želeli ugotoviti vlogo zdravstvenih delavcev v ginekoloških ambulantah na Koroškem na področju primarne preventive raka dojk. Raziskava je bila opravljena v ginekoloških ambulantah na Koroškem, in sicer v Zdravstvenem domu Radlje ob Dravi, Zdravstvenem domu Dravograd, Zdravstvenem domu Ravne na Koroškem ter v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Anketiranje je bilo izvedeno konec meseca maja 2009. Rezultati raziskave so pokazali, da je v večini ginekoloških ambulant na Koroškem na razpolago dovolj zloženk in plakatov o raku dojk, skoraj nikjer pa nimajo modelov oziroma ne predvajajo filmov o preprečevanju raka dojk. Za poučevanje žensk o raku dojk največ zdravstvenih delavcev uporablja pogovor, velik odstotek ginekoloških ambulant pa nima organiziranih predavanj ali delavnic, kjer bi se ženske lahko naučile pravilno pregledati dojke.
Ključne besede: rak dojke, preprečevanje raka dojk, samopregledovanje, zdravstvena vzgoja, zgodnje odkrivanje raka dojk.
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 2914; Prenosov: 636
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

5.
Osveščenost ljudi o raku želodca
Tanja Pisnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V prvem, teoretičnem delu je opisana zgradba in delovanje želodca, rak želodca, dejavniki tveganja, diagnostika ter zdravljenje raka, in zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre. V drugem, raziskovalnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila opravljena med ljudmi v krajevni skupnosti Bresternica-Gaj. Rezultati raziskave so pokazali, da je informiranost ljudi o raku želodca dobra.
Ključne besede: rak želodca, dejavniki tveganja, zdravljenje raka, zdravstveno vzgoja, medicinska sestra
Objavljeno: 12.05.2011; Ogledov: 1947; Prenosov: 175 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

6.
PREBIVALSTVO ŽUPNIJE RAKA MED LETI 1784-1800 NA PODLAGI MATIČNIH KNJIG
Petra Kupčič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Prebivalstvo župnije Raka med leti 1784–1800 na podlagi matičnih knjig sem predstavila zgodovino vasi ter župnije Raka. Temu sledi poglavje o maticah, kjer sta opisana izgled in sama vsebina knjig, analiza dvajsetih najpogostejših priimkov v župniji, poglaviten del tega poglavja pa je transliteracija krstne matice. Nato je podana analiza matic, diplomsko delo pa zaključujejo sklepi.
Ključne besede: Župnija Raka, matične knjige, transliteracija, priimki
Objavljeno: 29.01.2013; Ogledov: 2157; Prenosov: 382
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

7.
Perioperativna zdravstvena nega pacientke z rakom jajčnika
Katja Javornik, 2013, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela je opisana anatomija in fiziologija jajčnika, opisan je rak jajčnika, njegovi vzroki, dedna dispozicija, njegovi simptomi, razvrstitev, stadiji, diagnostične metode ugotavljanja raka jajčnikov, vrste zdravljenja, ter predoperativno in pooperativno obdobje. Predstavljena je tudi psihosomatika pacientke z rakom jajčnika. Ugotovljeno je, da je rak jajčnika potencialno dedna bolezen. Če je rak jajčnika prisoten v družini, je v ožjem sorodstvu kar trikrat pogostejši kot pri ostali populaciji. Najpogosteje zbolevajo sorodnice v prvem kolenu pacientk. Opredelili smo tudi najpogostejše negovalne diagnoze pri pacientkah z rakom jajčnika. Najpogostejše negovalne diagnoze, ki se pojavljajo pri pacientkah z rakom jajčnika so: znanje, pomanjkljivo, strah (pooperativnega posega, pooperativnega zdravljenja), nevarnost infekcije – kirurške rane, nevarnost krvavitve, vaginalna sekrecija, bolečina-spodnji del trebuha, bolečina – kirurška rana, mobilnost, nepopolna telesna mobilnost (II. stopnje), aktivnost, zmanjšana zmožnost za fizično aktivnost, samonega, zmanjšana sposobnost opravljanja vseh aktivnosti osebne nege, obstipacija, nevarnost za obstipacijo (drugi dan po operativnem posegu), samospoštovanje, nevarnost nizkega samospoštovanja zaradi določene situacije, seksualna disfunkcija. Strokovno načrtovana in izvedena perioperativna zdravstvena nega je ključnega pomena za ugotavljanje in načrtovanje potreb pacientke po zdravstveni negi, zmanjševanju anksioznosti in tesnobnosti pacientke pred operativnim posegom, zmanjševanju potencialnih negovalnih diagnoz, zmanjševanju pooperativnih zapletov, čim hitrejšo rehabilitacijo pacientke ter hitrejšo vrnitev pacientke v domače okolje.
Ključne besede: anatomija jajčnika, rak jajčnika, zdravljenje in simptomatika raka jajčnika, negovalne diagnoze pacientke z rakom jajčnika
Objavljeno: 12.07.2013; Ogledov: 1460; Prenosov: 326
.pdf Celotno besedilo (642,11 KB)

8.
Zdravstvena nega bolnice po rekonstrukciji dojke z lipofilingom
Marjana Plečko, 2013, diplomsko delo

Opis: Rak dojke je najpogostejše maligno obolenje žensk, tako v svetu, kot pri nas. Zdravljenje je kirurško, z obsevanjem in sistemskimi zdravili (kemoterapija, hormonska in biološka terapija). Z rekonstrukcijo dojke odpravimo estetsko motnjo, povrnemo telesno celovitost in izboljšamo psihološko stanje bolnice ter kakovost njenega življenja. Poznamo različne načine rekonstrukcij (avtologna rekonstrukcija in rekonstrukcija s prsnimi vsadki). Način rekonstrukcije izberemo za vsako bolnico individualno, glede na: telesno zmožnost, splošno stanje bolnice, nadaljevanje zdravljenja in želje bolnice. Namen diplomskega dela je opisati aktivnosti zdravstvene nege pri bolnici po rekonstrukciji dojke z lipofilingom. Za teoretični del diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, pri izvedbi študije primera pa kvalitativno metodo dela. Podatke smo pridobili s pomočjo intervjuja. Pri bolnici po rekonstrukciji dojke z lipofilingom sta bila ugotovljena dva prioritetna negovalna problema: nevarnost infekcije in moteno doživljanje telesne podobe. Raziskava je potrdila, da je 11 funkcionalnih vzorcev Marjory Gordon zagotavlja celovito obravnavo bolnice po rekonstrukciji dojke z lipofilingom.
Ključne besede: zdravljenje raka dojke, rekonstrukcija dojke, lipofiling, študija primera, negovalna diagnoza, samopodoba.
Objavljeno: 24.01.2014; Ogledov: 1515; Prenosov: 371
.pdf Celotno besedilo (992,22 KB)

9.
Molekularna dinamika kvadrupleksa DNK 1KF1
Saša Kos, 2014, magistrsko delo

Opis: Telomerni del DNK se nahaja na koncu kromosomov in je bistvenega pomena za normalno delovanje celice. Kromosome varuje pred degradacijo in nezaželeno rekombinacijo ter deluje kot neke vrste števec celične delitve. Pri vsaki delitvi celice se telomerni del nekoliko skrajša, kar posledično vodi v celično smrt. Takšen mehanizem preprečuje neomejeno delitev oz. nesmrtnost celic. Normalne celice se delijo med štirideset- in šestdesetkrat (t. i. Hayflickova meja). Rakaste celice so nesmrtne, se delijo neskončno krat, zato potrebujejo mehanizem za podaljševanje telomerjev, kar pogosto dosežejo s pomočjo encima telomeraze. Kvadrupleksi so terciarne strukture DNK in nastajajo v telomernem delu, ki je bogat z gvanini. Zavirajo delovanje telomeraze in otežujejo proces podaljševanja telomerov, ki je lahko impliciran pri rakastih obolenjih. Stabilizacija kvadrupleksov, npr. s pomočjo ligandov predstavlja eno izmed možnih tarč pri onkološkem zdravljenju. Namen tega magistrskega dela je preučitev vpliva prisotnosti ali odsotnosti kalijevih kationov v centralnem kanalu kvadrupleksa z oznako 1KF1 na stabilnost celotne strukture ter na stabilnost posameznih komponent kvadrupleksa. Stabilnost smo kvantificirali s pomočjo vrednosti srednjega odklona od kristalne strukture. Za pristop smo izbrali metodo simulacije molekularne dinamike s pomočjo programa GROMACS, torej eksperimente in silico. S simulacijo molekularne dinamike v dolžini 10 ns smo pokazali, da je struktura 1KF1 presenetljivo stabilna tudi brez kalijevih kationov. Podrobnejša analiza je pokazala, da ima kalij najbolj izrazit stabilizacijski efekt na povezovalne zanke kvadrupleksa, v manjši meri tudi na gvaninske tetrade, medtem ko brez kalijevih kationov struktura bolj niha (izmerjeno kot RMSD), vendar je še vedno relativno stabilna. Rezultati magistrskega dela so primerna osnova za nadaljnje preučevanje stabilnosti kvadrupleksov z molekularno dinamiko ter za iskanje drugih ligandov, ki stabilizirajo strukturo.
Ključne besede: kvadrupleks, molekularna dinamika, 1KF1, GROMACS, rak, telomer, DNK, tetrada, G-tetrade, genetika raka, nestabilnost telomerov
Objavljeno: 02.02.2015; Ogledov: 1140; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

10.
Vloga medicinske sestre pri sistemskem zdravljenju pacienta z rakom
Neža Smrečnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Vloga medicinske sestre pri sistemskem zdravljenju pacienta z rakom je izrednega pomena. Medicinska sestra je oseba, ki pacienta doživlja kot celoto in oseba, ki se vključuje v samo sistemsko zdravljenje, zdravstveno nego pacienta, informiranje pacienta in zdravstveno vzgojo, dajanje nasvetov ter napotkov o obvladovanju stranskih učinkov. Domet znanja medicinske sestre na področju sistemske terapije sega daleč, saj mora obvladovati specialna znanja, različne tehnologije in nove načine zdravljenja. V diplomskem delu smo predstavili posamezna sistemska zdravljenja pacientov z rakom in vlogo medicinske sestre pri le-teh, opisali smo stranske učinke sistemskih zdravljenj in naloge medicinske sestre, ki se ob tem pojavljajo. S podrobno analizo domače in tuje literature smo si odgovorili na zastavljeni raziskovalni vprašanji in ugotovili, da je pri zdravljenju pacienta z rakom vloga medicinske sestre najvidnejša pri sami zdravstveni vzgoji in informiranju ter izobraževanju pacienta, ta vloga pa pride do izraza najbolj pri obvladovanju stranskih učinkov sistemskega zdravljenja, ter da se stranski učinki pri različnih sistemskih zdravljenjih pojavljajo v različni veličini in količini, s tem pa tudi naloge medicinske sestre, najbolj obsežne so pri sistemskem zdravljenju s citostatiki.
Ključne besede: sistemsko zdravljenje raka, vloga medicinske sestre, kemoterapija, tarčna zdravila, hormonska zdravila
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 668; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (415,04 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici