| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Bolniki z rakom prebavil in učinkovitost uporabe probiotikov
Mateja Trunk, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Probiotiki so zaradi svojih koristnih učinkov za zdravje gostitelja dandanes zelo pomembni v medicini. Kakovostne klinične študije kažejo številne pozitivne učinke probiotikov tudi pri bolnikih z rakom prebavil. Z našo raziskavo smo ugotavljali, kakšna je seznanjenost s probiotiki pri bolnikih po operaciji raka prebavil pri nas in kako vpliva uporaba probiotikov na bolnikovo počutje. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega vprašalnika, ki vsebuje 20 vprašanj zaprtega tipa. Razdeljenih je bilo 123 vprašalnikov, pravilno izpolnjenih je bilo 100. Rezultati so bili analizirani s statističnim programom IBM SPSS 26. Za testiranje hipotez smo uporabili hi kvadrat in binomski test. Rezultati: Večina pacientov po operaciji raka prebavil ni imela večjih težav. Na to ni vplivala uporaba probiotikov. Ugotovili smo, da preiskovanci nad 60 let bistveno slabše poznajo mehanizem in delovanje probiotikov ali pa jih sploh ne poznajo. Glede na izsledke naše raziskave pacienti največ informacij o probiotikih prejmejo preko reklam na televiziji ali internetu in zelo malo od zdravstvenih delavcev. Razprava in sklep: V naši raziskavi smo prišli do zaključka, da se vsi anketirani pacienti po operaciji na splošno dobro počutijo. Anketirani pacienti ob tem navajajo tudi veliko pozitivnih učinkov uživanja probiotikov. Menimo, da bi bil za boljšo ozaveščenost ljudi o probiotikih potreben sistemskih pristop za implementacijo sodobnih smernic za zdravo prehrano, ki vsebuje tudi probiotike.
Ključne besede: Rak prebavil, probiotiki, črevesna mikrobiota, mikroorganizmi, onkološki pacienti
Objavljeno: 10.02.2021; Ogledov: 128; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (905,87 KB)

2.
Fiziologija prebavne cevi
Andraž Stožer, Jurij Dolenšek, Marjan Rupnik, 2010, pregledni znanstveni članek

Ključne besede: Bolezni prebavil, fiziologija, prebava, prebavila, prebavna cev, Prebavne cevi, Prehrana
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 1204; Prenosov: 88
URL Povezava na celotno besedilo

3.
Obravnava pacienta s krvavitvijo iz zgornjih prebavil
Andreja Golob, 2013, diplomsko delo

Opis: Število krvavitev iz zgornjih prebavil se iz leta v leto povečuje. Zbolevajo čedalje mlajši ljudje. Hiter tempo življenja, neredna in neprimerna prehrana, uporaba in zloraba nesteroidnih antirevmatikov ter stres terjajo davek tudi na prebavilih. Čeprav nekateri posamezniki vedo, kakšen je zdrav način življenja, tega ne morejo ali nočejo upoštevati. Zdrav način življenja, pravilna prehrana in zmanjšanje stresa na minimum, bi zmanjšalo številne težave z bolečinami v predelu želodca, zgage in posledičnimi krvavitvami iz zgornjih prebavil. Od vsakega posameznika je odvisno, kako si bo uredil prehranske navade, opustil razvade in začel bolj zdravo živeti. Telesna vadba ne vpliva samo na zdravje telesa, ampak tudi na zdravje duha in posledično zmanjšanje stresa.
Ključne besede: Krvavitev iz zgornjih prebavil, endoskopske preiskave, refluksna bolezen, uklus, uporaba NSAR, zdrav način življenja
Objavljeno: 12.12.2013; Ogledov: 1282; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (995,26 KB)

4.
FUNKCIONALNE MOTNJE PREBAVIL DOJENČKA IN ZDRAVSTVENO VZGOJNO DELO S STARŠI NA PATRONAŽI
Andreja Reš, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil prikazati najpogostejše funkcionalne motnje v prvem letu otrokovega življenja, kjer sta rast in razvoj najhitrejša. Ker ima prehrana v tem obdobju pomembno vlogo, so funkcionalne motnje tiste, ki starše najbolj vznemirjajo in so tudi najpogostejši vzrok za posvet s patronažno medicinsko sestro in pediatrom, specialistom gastroenterologije. Oblikovali smo standarde negovalnih intervencij in negovalne diagnoze, ki dajejo osnovo tistemu delu zdravstvene nege, ki je v domeni in odgovornosti medicinske sestre in se nanaša na funkcionalne motnje prebavil. Na tej stopnji dela potrebuje medicinska sestra sposobnost opazovanja, komuniciranja, analize in interpretacije podatkov. Rezultati ankete so pokazali najpogostejše funkcionalne motnje v prvem letu otrokovega življenja, kjer sta rast in razvoj najhitrejša. Glede zdravstveno-vzgojnega dela si patronažne medicinske sestre skoraj zmeraj vzamejo čas, da se pogovorijo s starši in pri tem ocenjujejo, da staršem nudijo zadostno količino informacij. Patronažne medicinske sestre ocenjujejo, da njihovo znanje zadostuje, za strokovne nasvete staršem. Dodatnega izobraževanja pa se tudi ne branijo in ga pretežno podpirajo. Patronažne medicinske sestre so ocenile, da imajo starši največ potreb po nasvetih glede prehranjevanja lastnih otrok in glede pojava bolečine pri otroku. Patronaže medicinske sestre spodbujajo starše k obisku zdravnika, vendar kasneje redko od staršev dobijo povratno informacijo ali je bil zdravnik dejansko obiskan oziroma kaj je bilo na zdravniškem pregledu ugotovljeno. Sodelovanje med starši in patronažno medicinsko sestro bi bilo treba na tem mestu okrepiti.
Ključne besede: dojenček, funkcionalne motnje prebavil, zdravstveno-vzgojno delo, patronažna služba
Objavljeno: 10.08.2010; Ogledov: 1995; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici