| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Determining high risk for squamous intraepithelial lesion progression in patients with recurrent or persistent HPV 16/18 infection : is there a role for biomarkers?
Darja Arko, Monika Sobočan, Iztok Takač, Suzana Bračič Tomažič, 2018, pregledni znanstveni članek

Ključne besede: HPV, rak materničnega vratu, biomarker
Objavljeno v DKUM: 05.04.2024; Ogledov: 44; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (79,25 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

2.
Identifikacija žensk za visokorizičen izvid po konizaciji z uporabo nevronskih mrež
Marko Mlinarič, 2023, doktorska disertacija

Opis: Na svetu je rak materničnega vratu (RMV) četrti najpogostejši rak pri ženskah. V Sloveniji je bil pri ženskah leta 2017 na sedemnajstem mestu. Z ustreznim presejanjem, zgodnjim odkrivanjem predrakavih sprememb in njihovim zdravljenjem, ga je mogoče preprečiti. Metode umetne inteligence ('artificial intelligence – AI') bi lahko postale orodje, ki bi pripomoglo k rešitvi problema RMV. Z našo študijo smo želeli preveriti, ali lahko z umetnimi nevronskimi mrežami na podlagi dejavnikov tveganja za razvoj ploščatocelične intraepitelijske lezije (PIL) na materničnem vratu (MV) in RMV ter izvida zadnjega brisa materničnega vratu (BMV) napovemo, ali bo končni histološki izvid konusa PIL visoke stopnje (PIL-VS) oziroma RMV ali ne. Poleg nevronskih mrež smo preizkusili tudi nekatere druge klasifikacijske sisteme. Za analizo smo uporabili podatke 1475 pacientk, ki so imele narejeno konizacijo na Kliniki za ginekologijo in perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor v letih 1993–2005. Vse podatke smo anonimizirali. Uporabili smo metode za uravnoteženje manjšinskega in večinskega razreda. Za analizo smo oblikovali več baz, izvedli pa smo jo z odprtokodnim programskim paketom za podatkovno rudarjenje WEKA. Nevronske mreže so bile uspešnejše pri napovedovanju tveganih pacientk kot večinski algoritem. V naši študiji se je klasifikacijski algoritem Random Forest s sestavljeno metodo 'bagging' izkazal kot najuspešnejši in bi bil primeren za klinično uporabo.
Ključne besede: rak materničnega vratu, ploščatocelična intraepitelijska lezija visoke stopnje, umetna inteligenca, umetne nevronske mreže, napovedovanje tveganja
Objavljeno v DKUM: 24.08.2023; Ogledov: 290; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (4,12 MB)

3.
Vpliv dvojnega barvanja p16/ki-67 citološkega brisa materničnega vratu na klinično obravnavo žensk s patološkim brisom materničnega vratu
Uršula Salobir Gajšek, 2021, doktorska disertacija

Opis: Raka materničnega vratu (RMV) lahko preprečimo z odkrivanjem in zdravljenjem predrakavih sprememb. Za nastanek RMV je ključna okužba z visokotveganimi genotipi humanih papilomavirusov (HPV). Bris materničnega vratu (BMV) za citološko analizo – test PAP in na viruse HPV – test HPV, kolposkopija in histološka verifikacija spremembe na MV so metode diagnosticiranja intraepitelijske lezije visoke stopnje MV (CIN2+) in RMV. Uvedba testa HPV v presejalne programe zahteva triažo HPV pozitivnih žensk. Pomembno je ločiti ženske z velikim tveganjem za razvoj CIN2+ in RMV od žensk z minimalnim tveganjem. Ker se poteka okužbe ne da predvideti, je potrebna vključitev dodatnih bioloških označevalcev. Eden od takih testov je dvojno imunocitokemično barvanje p16/Ki-67 (test p16/Ki-67). Izziv je odkritje CIN2+ in zgodnjih oblik RMV z optimalnim številom postopkov in vrnitev ženske v redno presejanje. Namen raziskave je bila opredelitev pomena testa p16/Ki-67 v odkrivanju CIN2+, določitev pomena števila pozitivnih celic v BMV pri diagnosticiranju CIN2+ pri ženskah, obravnavanih v kolposkopski ambulanti. Želeli smo ugotoviti, ali lahko test p16/Ki-67 zmanjša število kolposkopij in spremeni klinično obravnavo žensk. Raziskava je bila razdeljena na prospektivi in retrospektivi del. Vključili smo 174 žensk, iz nadzorovane randomizirane raziskave Test HPV doma , ki je v okviru Državnega presejalnega programa ZORA, potekala od avgusta 2013 do julija 2016. Pri vseh ženskah smo naredili ginekološki pregled, odvzeli BMV, opravili kolposkopijo in po potrebi naredili biopsijo. V retrospektivnem delu smo v raziskavo vključili 169 žensk z izvidom BMV APC-VS izmed 77.430 BMV iz rednega presejalnega programa od 1. oktobra 2011 do 1. oktobra 2013. Za vse ženske smo pridobili histološki izvid biopsije in/ali rezultate enoletnega citološkega sledenja z BMV. V prospektivnem delu smo analizirali rezultate testa p16/Ki-67 BMV in število pozitivno obarvanih celic. Opredelili občutljivost, specifičnost, pozitivno napovedno vrednost (PNV), negativno napovedno vrednost (NNV) testa p16/Ki-67 v odkrivanju CIN2+, opredelili tveganje za CIN2+ glede na število pozitivno obarvanih celic. V retrospektivnem delu smo opredelili občutljivost, specifičnost, PNV in NNV testa p16/Ki67 v odkrivanju CIN2+. Za celotno populacijo 343 žensk smo opredelili pomen testa p16/Ki-67 v odkrivanju CIN2+, določili diagnostični pomen testa glede na starost žensk in vpliv na delež kolposkopij. V prospektivnem delu je imelo 42 od 174 žensk (24,1%) histološki izvid CIN2+. Dokazali smo, da se tveganje za CIN2+ povečuje s številom pozitivno obarvanih celic v BMV (p ˂ 0,001). Skupna občutljivost testa za odkrivanje CIN2+ je bila 88,1%, specifičnost 65,2%, PNV je bila 44,6% in NNV 94,5%. V retrospektivnem delu raziskave je 97 žensk od 169 (57,4%) imelo izvid CIN2+. Skupna občutljivost testa p16/Ki-67 za odkrivanje CIN2+ je bila 94,8%, specifičnost 72,2%, PNV 82,1% in NNV 91,2%. V celotni populaciji 343 žensk je imelo 139 žensk (40,5%) izvid CIN2+. Skupna občutljivost testa p16/Ki-67 za odkrivanje CIN2+ je bila 92,8%, specifičnost 67,6%, PNV 66,1% in NNV 93,2%. Primerjava občutljivosti in specifičnosti testa p16/Ki-67 s testom PAP APC-N+ v odkrivanju CIN2+ ni pokazala statistično pomembne razlike. Statistično pomembna razlika je bila v PNV (p < 0,05) in NNV (p < 0,05), test p16/Ki-67 je bil zaneslivejši. Analiza razlik v občutljivosti in specifičnosti testa p16/Ki-67 v odkrivanju CIN2+ v posameznih starostnih skupinah v raziskavi ni pokazala statistično pomembnih razlik. Statistično pomembno razliko smo zaznali v NNV testa p16/Ki-67 (p < 0,05) pri ženskah, mlajših od 30 let, in ženskah starejših od 30 let.V raziskavi smo dokazali, da test p16/Ki-67 kot triažni test za kolposkopijo zmanjša število potrebnih kolposkopij za dokaz enega primera CIN2+ in lahko zmanjša število napotitev na kolposkopijo. Ob tem nismo ugotovili statistično pomembne manjše občutljivosti tega testa v primerjavi s testom PAP.
Ključne besede: citologija materničnega vratu, intraepitelijska lezija visoke stopnje, imunocitokemično dvojno barvanje p16/Ki-67 - test p16/Ki-67
Objavljeno v DKUM: 15.03.2023; Ogledov: 486; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

4.
Zdravljenje ploščatocelične intraepitelijske lezije visoke stopnje materničnega vratu z imikvimodom
Andrej Cokan, 2022, doktorska disertacija

Opis: Namen: V literaturi je malo podatkov o uspešnosti konzervativnega zdravljenja visoko tveganih ploščatih intraepitelijskih lezij materničnega vratu (PIL VS) z imikvimodom v primerjavi s standardnim zdravljenjem z električno zanko (LLETZ). Dva najpomembnejša dejavnika tveganja za nastanek predrakavih sprememb materničnega vratu in raka materničnega vratu sta obstojnost in podtip virusa humanega papiloma virusa (HPV). Razširjenost okužbe s HPV je najvišja pri ženskah, starih okoli 20 let, z naraščajočo starostjo pa upada. Zlasti pri mlajših ženskah je lahko zdravljenje z LLETZ povezano s kratkoročnimi in dolgotrajnimi stranskimi učinki, kot so krvavitve ali vnetja in kar je najpomembnejše, s prezgodnjim porodom pred 37. tednom in izjemno prezgodnjim porodom pred 28. tednom nosečnosti. Drugi, manj pogosti zapleti so poškodba materničnega vratu, bolečine v medenici in zožitev kanala materničnega vratu. Ker je prezgodnji porod eden najpomembnejših vzrokov perinatalne obolevnosti in umrljivosti, se alternativne, konzervativne metode zdravljenja PIL VS nenehno ocenjujejo. Imunomodulator imikvimod je ena najbolj raziskanih in ciljnih spojin za konzervativno zdravljenje PIL VS. Metode: Cilj naše prospektivne randomizirane raziskave je bil oceniti učinkovitost zdravljenja z imikvimodom in jo primerjati s standardnim zdravljenjem z LLETZ. Bolnice, stare 18–40 let s histološko potrjenim PIL VS (z visokotvegano intraepitelijsko lezijo materničnega vratu, CIN2p16+ in CIN3), so bile naključno razporejene v dve skupini, v katerih je zdravljenje potekalo ali z imikvimodom ali z LLETZ. Primarni cilj raziskave je bil opredeljen kot odsotnost PIL VS po katerem koli od načinov zdravljenja. Sekundarni cilji so bili pojav stranskih učinkov. Raziskava je bila izvedena v Kolposkopski ambulanti Oddelka za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk, Klinike za ginekologijo in perinatologijo UKC Maribor in Oddelka za patologijo UKC Maribor. Vključevanje bolnic v raziskavo se je začelo novembra 2018 in zaključilo aprila 2020. Rezultati: V vsako skupino je bilo razporejenih 52 bolnic, ki se niso razlikovale glede na osnovne značilnosti. V skupini z imikvimodom je zdravljenje zaključilo 82,7 % bolnic, zdravljenje pa je bilo uspešno pri 51,9 %. Vse bolnice v skupini, kjer je zdravljenje potekalo z LLETZ, so zaključile zdravljenje, ki je bilo uspešno v 92,3 % (p < 0,001). V podskupini bolnic s CIN2p16+ je bila uspešnost zdravljenja z imikvimodom primerljiva z zdravljenjem z LLETZ (73,9 % proti 84,2 %, p = 0,477). Pri nobeni od bolnic med zdravljenjem in po njem nismo opazili napredovanja v invazivno bolezen. Neželeni učinki in hudi neželeni učinki (lokalni in sistemski) so bili bolj izraziti pri zdravljenju z imikvimodom kot pri LLETZ (88,5 % proti 44,2 % (p-vrednost < 0,001) in 51,9 % proti 13,5 % (p-vrednost < 0,001). Zaključek: Na splošno pri bolnicah s PIL VS LLETZ ostaja zlati standard zdravljenja. V podskupini bolnic s CIN2p16+ je bila stopnja uspešnosti med obema načinoma zdravljenja primerljiva, pomembno klinično vprašanje pa predstavlja pojavnost neželenih stranskih učinkov, zaradi katerih lahko bolnice prenehajo z zdravljenjem z imikvimodom. Za prihodnost ostajajo odprta številna vprašanja, zato smo vzpostavili sodelovanje z drugimi institucijami, z namenom raziskovanja učinka imikvimoda na predrakave in rakave lezije materničnega vratu, naš cilj pa je zagotoviti odgovore glede (i) potrebe po zdravljenju z LLETZ v dveh letih po primarnem zdravljenju z imikvimodom; (ii) ponovnega zdravljenja z LLETZ dve leti po primarnem zdravljenju z LLETZ; (iii) modulacijskega učinek imikvimoda na imunoregulacijske molekule in (iv) očistka HPV po zdravljenju z imikvimodom. Ti rezultati bodo na voljo v treh letih.
Ključne besede: Imikvimod, LLETZ, randomizirana kontrolirana raziskava, ploščata intraepitelijska lezija materničnega vratu.
Objavljeno v DKUM: 01.12.2022; Ogledov: 762; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (3,09 MB)

5.
Uporaba oralne kontracepcije kot dejavnik tveganja za nastanek raka na materničnem vratu
Tia Zagernik, 2021, diplomsko delo

Opis: Rak materničnega vratu (RMV) še vedno predstavlja pogosto vrsto malignih obolenj pri ženskah, kljub učinkovitemu programu presejanja v Sloveniji in po svetu. Dejavnik tveganja, ki lahko povzroči RMV, je poleg humanih papiloma virusov (HPV) še uporaba oralne hormonske kontracepcije (OHK). Namen zaključnega dela je razložiti mehanizem delovanja OHK kot dejavnik tveganja za nastanek predrakavih ali rakavih sprememb materničnega vratu ter opisati pomen zdravstvene vzgoje na področju preprečevanja RMV in svetovanje medicinske sestre pri izbiri kontracepcijske metode. Metode: Uporabili smo deskriptivno in komparativno metodo dela, metodo kompilacije in analizo vseh v raziskavo vključenih virov, ki smo jih iskali v različnih podatkovnih bazah, in sicer: PubMed, Medline, CINAHL ter COBISS.SI. Zastavili smo si vključitvena in izključitvena merila glede na postavljeno raziskovalno vprašanje in predstavili potek sistematičnega iskanja in pregleda virov s PRISMA modelom. Rezultati: Pregledali in analizirali smo 17 člankov, objavljenih v angleškem jeziku. Na podlagi omenjenih je bilo mogoče ugotoviti, da dolgotrajna uporaba OHK (≥5 let), ob sočasni okužbi s HPV, povečuje verjetnost za nastanek sprememb materničnega vratu, povezanih z visoko rizičnimi onkogenimi HPV. OHK je lahko tudi samostojni dejavnik tveganja, povezan z malignimi spremembami materničnega vratu, vendar verjetno posredni (več okužb s HPV). Razprava in sklep: Uporaba OHK velja za varno in učinkovito metodo kontracepcije, vendar le ob doslednem vodenju in pravilni uporabi. Medicinska sestra je dolžna izvajati zdravstveno vzgojo žensk o možnostih učinkovite preventive pred nastankom RMV in svetovati pri izbiri kontracepcije z edukacijo o prednostih in slabostih določene metode.
Ključne besede: kombinirana oralna kontracepcija, progestogenska oralna kontracepcija, dejavnik tveganja, rak materničnega vratu, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 24.03.2021; Ogledov: 1658; Prenosov: 454
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

6.
Stališča staršev do cepljenja proti humanem papiloma virusu
Petra Vrtarić, 2018, diplomsko delo

Opis: Humani virusi papiloma (HPV) najpogosteje povzročajo genitalne bradavice in raka na materničnem vratu. Okužbo lahko preprečimo na več načinov, in sicer je najprimernejše cepljenje. V Sloveniji je cepljenje namenjeno deklicam starim med devet in štirinajst let. Najpomembnejše je ozaveščanje javnosti o pomenu cepljenja, da se bo delež precepljenih dvignil. Ugotovili smo, da 80 % staršev pozna okužbe s HPV, način prenosa ter cepljenje proti okužbi s HPV. 60 % staršev meni, da imajo dovolj informacij o cepljenju, katere v 22 % dobijo iz medijev, 37 % s spleta in 17 % od zdravstvenih delavcev. Pred cepljenjem se predavanja udeleži 13 % staršev, za cepljenje otrok pa 57 % staršev. Rezultati anketnega vprašalnika kažejo, da se starši ne udeležijo predavanj o cepljenju proti HPV, ki potekajo po šolah, zato bi bilo treba o teh predavanjih starše pomembno ozaveščati. Informacije, ki jih tam dobijo, morajo biti kakovostne. S tem se izniči dvom v varnost cepiva, saj starši dobijo pravilne informacije. Raziskavo bi bilo smiselno opraviti na večjem vzorcu.
Ključne besede: HPV (humani papiloma virus), cepljenje, rak materničnega vratu (RMV), zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2018; Ogledov: 1818; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (630,20 KB)

7.
Preventiva in zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu v sloveniji in po svetu
Maja Slatinjek, 2018, diplomsko delo

Opis: Rak materničnega vratu je četrti najpogostejši vzrok smrti žensk zaradi raka v svetu. Letno zboli več kot pol milijona žensk. Z odkritjem testa po Papanicolaou leta 1941 in kasnejšo uvedbo programov za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu, predvsem v razvitih državah, se je breme bolezni močno zmanjšalo. K uspešnejšemu zdravljenju in obvladovanju bolezni je pripomoglo tudi odkritje vloge humanih papiloma virusov pri nastanku raka materničnega vratu ter uvajanje preventivnega cepljenja proti onkogenim tipom humanega papiloma virusa pri deklicah. Namen diplomskega dela je analizirati in primerjati preventivne pristope ter opredeliti uspešnost presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu v posameznih državah sveta ter jih primerjati s Slovenijo. Glavni problem v Sloveniji na področju obvladovanja raka materničnega vratu trenutno predstavljajo nizka precepljenost proti onkogenim humanim papiloma virusom ter ženske, ki se ne odzovejo na vabila presejalnega programa. S podobnimi težavami se soočajo tudi najbolj razvite države. Glavne izzive pri zdravljenju in obvladovanju raka materničnega vratu v manj razvitih državah pa predstavljajo vzpostavitev učinkovitih presejalnih programov, nizka odzivnost žensk ter pomanjkanje statističnih podatkov.
Ključne besede: Rak materničnega vratu, presejalni program, zgodnje odkrivanje, cepljenje proti HPV, register raka.
Objavljeno v DKUM: 27.08.2018; Ogledov: 1552; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

8.
NADGRADNJA MODULA KONTROLNIH PREGLEDOV V PRESEJALNEM REGISTRU ZORA
Mojca Florjančič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih in rakavih sprememb materničnega vratu je najstarejši presejalni program za raka v Sloveniji, ki z aktivnim pristopom in presejanjem navidezno zdravih žensk s pregledom celic materničnega vratu pravočasno odkrije tiste, ki imajo predstopnjo ali začetno stopnjo raka materničnega vratu. Register ZORA na Onkološkem inštitutu Ljubljana zbira vse izvide brisov materničnega vratu, histopatoloških preiskav in izvide triažnih testov HPV. Glede na to, da koordinacijski center programa ZORA pošilja vabila na preventivne preglede, lahko ženske s predhodnim patološkim izvidom brisa materničnega vratu ostanejo brez spodbude za kontrolni pregled, kar ni v skladu s strokovnimi smernicami. Cilj diplomske naloge je priprava funkcionalnih specifikacij za nadgradnjo modula kontrolnih pregledov v presejalnem registru ZORA in testiranje rešitve v praksi. Diplomsko delo sestavljata teoretični del, v katerem so prikazani trenutni procesi v Registru ZORA ter strokovne podlage za nadgradnjo modula, in praktični del, v katerem je prikazana rešitev nadgradnje modula z delnimi rezultati. Rezultat naloge so pripravljene funkcionalne specifikacije za pripravo modula za izbor in izpis žensk brez kontrolnega pregleda po patološkem izvidu brisa materničnega vratu z možnostjo vnosa odgovorov ginekologov in predstavitev programske rešitve nadgradnje modula. Za potrebe nadgradnje informacijskega sistema registra ZORA so popisani tudi trenutni procesi, ki potekajo v registru. Prvi rezultati nadgrajenega modula kažejo na uspešno izveden projekt, s katerim smo zajeli vse ženske, ki v izbranem obdobju niso bile obravnavane skladno s strokovnimi smernicami. Izvajalci programa ZORA — ginekologi, so odlično sprejeli spremembo, ki jim omogoča optimalnejše delo z manj stroški in boljšo obravnavo žensk.
Ključne besede: Državni program ZORA, register ZORA, kontrolni pregled, bris materničnega vratu
Objavljeno v DKUM: 09.11.2016; Ogledov: 1256; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

9.
BIOINFORMATSKA ANALIZA MOLEKULARNO BIOLOŠKIH POTI RAKA MATERNIČNEGA VRATU
Maja Ferlež, 2016, diplomsko delo

Opis: Rak je kompleksna genetska bolezen. Na nastanek in razvoj raka vplivajo tako okoljski dejavniki kot tudi sama genetika. Med vrste raka spada tudi rak materničnega vratu. V diplomski nalogi smo se opredelili na RMV in njegove podoblike ( SCC, AC, ASC, MM). RMV je eden od najpogostejših vzrokov smrti zaradi raka pri ženskah. Pojavlja se v različnih oblikah in je zelo heterogena bolezen. Glavni namen diplomske naloge je bil s podatkovnimi zbirkami genske ontologije in ustreznimi bioinformatskimi orodji ( DAVID 6.7, BioMart) identificirati oziroma raziskati genetiko posamezne podoblike RMV in na podlagi dobljenih zadetkov predpostaviti molekularno biološko pot nastanka različnih oblik RMV. Nadaljnji namen naloge je bil z bioinformatskimi orodji poiskati skupne gene in biološke mehanizme, ki vodijo do nastanka različnih oblik RMV. S pomočjo GWA študij smo dobili 6 skupnih genov in 4 biološke poti. Zaradi pomanjkanj raziskav RMV pa smo se opredelili tudi na gene, ki sodelujejo pri somatskih mutacijah. S pomočjo podatkovnih zbirk in orodij genske ontologije smo dobili 6 skupnih genov in 16 bioloških poti. Ti rezultati naj bi nam dali boljši vpogled v sam nastanek in razvoj te bolezni ter napredek pri iskanju novih možnosti za zdravljenje te bolezni.
Ključne besede: Rak materničnega vratu ( RMV), ploščatocelični karcinom ( SCC), adenokarcinom ( AC), ploščatocelični adenokarcinom ( ASC), maligni melanom ( MM), Gene Ontology (GO), DAVID 6.7, biološka pot, asociacijska študija ( GWA)
Objavljeno v DKUM: 04.10.2016; Ogledov: 1824; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

10.
Sledenje žensk z atipičnimi žleznimi celicami v brisih materničnega vratu
Ana Planinc, Alenka Repše-Fokter, Rastko Golouh, 2012, strokovni članek

Ključne besede: presejalni program, brisi materničnega vratu, atipične žlezne celice, sledenje bolnic
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1729; Prenosov: 51
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

Iskanje izvedeno v 0.69 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici