SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
INTERNETNO BANČNIŠTVO PREBIVALSTVA NA PRIMERU IZBRANIH SLOVENSKIH BANK
Barbara Matjašec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se odločili, da bomo predstavili internetno bančništvo prebivalstva, ki postaja vse bolj uporabna storitev s strani komitentov, pomembno pa je tudi, da banka na trgu še naprej ostane konkurenčna. Najprej smo predstavili elektronsko poslovanje, opredelili pojem elektronskega poslovanja in opisali značilnosti elektronskega poslovanja. Opisali smo tudi elektronsko bančništvo, razvoj elektronskega bančništva in njegove značilnosti. Nadalje smo našteli ter na kratko opisali elektronsko prodajne poti v bankah: plačilne kartice, mobilno bančništvo, bankomati, telefonsko bančništvo in internetno bančništvo. Večji poudarek smo dali internetnemu bančništvu, kjer smo primerjali stroške spletnega bančništva nekaterih bank v novembru 2008 in januarju 2009. Našteli smo tudi prednosti internetnega bančništva, ki ga le-to prinaša tako banki kot tudi komitentu. Dodali smo tudi nekaj tveganj, ki se pojavljajo pri uporabnikih internetnega bančništva. Raziskali smo tudi uporabo internetnega bančništva v državah EU, hkrati pa smo se lotili tudi varnosti in varnostnih ukrepov ter nekaterih koristnih napotkov, ki jih priporoča Microsoft Slovenija za varno uporabo internetnega bančništva. V zadnjem poglavju smo opisovali internetno bančništvo prebivalstva na primeru izbranih slovenskih bank: Deželne banke Slovenije d. d., Nove Ljubljanske banke d. d., Raifffeisen Banke, Hypo Alpe-Adria-Bank d. d. in Nove Kreditne banke Maribor d. d. Za vsako posamezno banko smo opisali nastanek banke, katere organizacijske enote sestavljajo banko, kakšne dejavnosti opravlja banka, nenazadnje pa smo opisali storitev internetnega bančništva za vsako posamezno banko. Ker so uporabniki internetnega bančništva vse zahtevnejši, se banke zavedajo, da morajo slediti tehnološkemu napredku, saj bi jim v nasprotnem primeru konkurenca speljala komitente. Lahko tudi trdimo, da se vse več ljudi odloča za opravljanje bančnih poslov preko interneta, saj lahko na ta način bančne zadeve uredijo hitreje in udobneje. Razen tega pa je elektronsko bančništvo veliko cenejše kot pa klasičen način poslovanja, tako za banko kot tudi za komitenta.
Ključne besede: Elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, elektronsko prodajne poti, plačilna kartica, mobilno bančništvo, bankomat, telefonsko bančništvo, internetno bančništvo, varnostni ukrepi internetnega bančništva, DBS NET, NLB Klik, RaiffeisenNET, HYPOnet, Bank@Net.
Objavljeno: 22.09.2009; Ogledov: 2970; Prenosov: 700
.pdf Celotno besedilo (507,43 KB)

2.
INFORMACIJSKA PODPORA ENOTNEMU OBMOČJU ELEKTRONSKIH PLAČIL V EU
Mihaela Kocbek, 2010, diplomsko delo

Opis: Najnovejše pridobitve v oblikovanju naše civilizacije so nedvomno posledice razvoja informacijske in komunikacijske tehnologije ter vse večje izenačenosti pri dostopu do storitev, ki nam jih ponuja svetovni splet. Vse več ljudi uporablja internet na vseh področjih. Tako danes skoraj ni več področja, ki uporabniku ni dostopen preko svetovnega omrežja — interneta. Z razvojem interneta je prišlo do nove »revolucije«, ki je prinesla spremembe na mnoga področja. Kljub temu da ga poznamo že desetletja, še vedno velja za izjemno hitro rastoče področje novih komunikacijskih storitev. V diplomski nalogi sem predstavila elektronsko bančništvo kot eno izmed bolj zanimivih področij elektronskega poslovanja. Ugotovila sem, da ima e-poslovanje več prednosti kot slabosti, zato se njegova uporaba iz leta v leto rahlo zvišuje. Kot je razvidno iz diplomske naloge, je bil moj namen predstaviti elektronsko bančništvo za fizične osebe ter prikazati pomembnost le-tega danes in v prihodnosti. Pri tem sem se osredotočila na elektronsko bančništvo Raiffeisen banke in predstavila RaiffesenNET. V nadaljevanju sem predstavila še projekt SEPA, ki bo kot celosten rezultat viden v bližnji prihodnosti. Projekt SEPA je v sklepnih fazah poenotenja evropskega plačilnega trga v 29 državah, ki naj bi omogočil večjo konkurenčnost in preglednost ter predvsem za končne uporabnike najpomembnejše poenostavil in pocenil uporabo plačilnih sistemov v tujini. Projekt SEPA si zagotovo zasluži širšo pozornost, pri čemer na svojo vlogo pri tem poleg bank ne smejo pozabiti niti država niti mediji. SEPA bo postala realnost le tedaj, ko bo za vsa plačila v evrih na območju EU obveljalo, da se bodo obravnavala kot domača plačila in bo odpravljena obstoječa diferenciacija med plačili znotraj nacionalnih meja in čezmejnimi plačili. Zavedanje o SEPI je v Sloveniji najnižje v Evropski uniji. Ironično pri vsem tem pa je, da smo tudi po priznanjih tujih strokovnjakov na samem vrhu po razvoju in uporabi sodobnih plačilnih tehnologij. SEPA je že delno odpravila »geografske« meje na področju plačil znotraj evroobmočja. Na tak način bo zagotovljena povezanost trga plačil in kot posledica tega večja gospodarska korist. Ne vem, kako bodo banke videti čez dvajset let. Verjamem pa, da bodo precej drugačne od današnjih, drugačna bo tudi njihova informacijska podpora. Glede na to, kaj se dogaja v zadnjih letih, lahko mirno rečem, da bodo še bolj prilagojene strankam.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: plačilni sistem, elektronsko bančništvo, elektronsko poslovanje, RaiffeisenNET, SEPA, evroobmočje, enotno območje plačil.
Objavljeno: 25.08.2010; Ogledov: 1274; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (950,58 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici