| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
POSTOPEK ZA UGOTAVLJANJE USTREZNOSTI DIGITALNIH PRIZEMNIH TELEVIZIJSKIH SPREJEMNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI
Tomaž Bokan, 2009, magistrsko delo

Opis: Uspešen prehod iz analogne na digitalno radiodifuzijo je v veliki meri odvisen od razpoložljivosti DVB-T sprejemnih naprav skladnih s posameznimi nacionalnimi zahtevami. Za sprejem signala DVB-T je potrebno uporabiti ustrezen TV sprejemnik ali posebno zunanjo enoto, ki bo omogočala sprejem digitalnega signala. Sprejemnik mora biti sposoben dekodirati signal kodiran po postopku, ki ga je izbrala in predpisala posamezna država. V primeru Republike Slovenije mora sprejemnik dekodirati signal za televizijo standardne razločljivosti kodiran v MPEG-4, kar postavlja za sprejemnike nekoliko drugačne zahteve od sosednjih držav. Za zagotavljanje delovanja sprejemnikov skladno z nacionalnimi zahtevami in omogočanje lažjega prehoda na digitalno radiodifuzijo je koristno pripraviti nacionalne zahteve za sprejemnike signala DVB-T. Na podlagi nastalih zahtev za sprejemnike in postopkov za testiranje je možno izvesti tudi testiranje skladnosti sprejemnikov z zahtevami.
Ključne besede: Radiodifuzija, Televizija, DVB-T, MPEG2, MPEG4, STB, sprejemnik, oddajnik, pretvornik, omrežje, antena, COFDM modulacija
Objavljeno: 24.04.2009; Ogledov: 2600; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (3,89 MB)

3.
PLANIRANJE PRIZEMELJSKE DIGITALNE TELEVIZIJE DVB-T
Igor Hari, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bralcu prikazati postopek planiranja digitalne prizemeljske televizije DVB-T. V uvodu diplomskega dela so predstavljeni glavni razlogi za prehod iz dosedanjega analognega na digitalni način oddajanja televizijskih signalov. Opisane so številne prednosti, ki jih prinaša tehnologija digitalne televizije. Osrednji del diplomskega dela predstavlja opis postopka izračuna minimalne potrebne medianske vrednosti električne poljske jakosti signala, ki jo moramo zagotoviti na sprejemni lokaciji, da omogočimo uporabnikom storitve kvaliteten sprejem. Predstavljene so tudi metode, ki se uporabljajo za predikcijo jakosti elektromagnetnega polja v sprejemni lokaciji. Podrobneje je opisana statistična metoda ITU-R P.1546-3. V sklepnem delu diplomskega dela je opisan praktičen primer postopka načrtovanja DVB-T oddajnega antenskega sistema in pripadajočega oddajnika.
Ključne besede: Radiodifuzija, DVB-T, radijski valovi, električna poljska jakost, propagacijske krivulje, efektivna višina antene, področje pokrivanja, efektivna izsevana moč (ERP), ITU-R P.1546-3, ETSI TR 101 190 V1.3.1
Objavljeno: 17.03.2011; Ogledov: 1549; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (6,94 MB)

4.
PRILAGODITVE TELEVIZIJSKE ODDAJNIŠKE INFRASTRUKTURE IN OMREŽJA ZA PREHOD NA DIGITALNO PRIZEMELJSKO ODDAJANJE TELEVIZIJSKEGA SIGNALA
Andrej Kosi, 2010, doktorska disertacija

Opis: Prehod oddajanja analognega prizemeljskega televizijskega signala v oddajanje digitalnega prizemeljskega televizijskega signala poteka v večini držav po svetu. V Evropi je bil za digitalno prizemeljsko televizijo izbran standard, poznan pod imenom DVB-T/H. Možnost gradnje eno-frekvenčnih omrežij in uporaba ortogonalnega frekvenčnega multipleksiranja prinašata številne spremembe na oddajniški infrastrukturi, distribuciji vsebin in gradnji televizijskega omrežja. V disertaciji so predstavljene prilagoditve oddajniške infrastrukture in omrežja, s katerimi smo se soočili pri prehodu na digitalno oddajanje. Uporaba ortogonalnega frekvenčnega multipleksiranja in gradnja eno-frekvenčnih omrežij zahtevata bistveno kakovostnejši lokalni oscilator, kot ga uporablja večina dosedanjih analognih oddajnikov in kanalnih pretvornikov. Fazni šum, frekvenčna stabilnost in ločljivost, potrebna za sinhronizacijo oddajnikov, so glavni kriteriji za določitev zahtev, ki jih mora izpolnjevati lokalni oscilator. Kot primerna rešitev je predlagan koncept hibridnega oscilatorja. Pri gradnji analognega televizijskega omrežja se za pokrivanje območij, ki zaradi oddaljenosti, naravnih ali umetnih ovir niso zadovoljivo pokrita s signalom, običajno uporabljajo kanalni pretvorniki. Za uporabo enakega koncepta v digitalnem omrežju je treba obstoječi kanalni pretvornik prilagoditi zahtevam, ki izhajajo iz standardov in priporočil za digitalno televizijo. Predlagan je koncept nadgradnje kanalnega pretvornika z možnostjo delovanja v analognem ali digitalnem načinu ter možnostjo avtomatskega preklopa. Uporaba takšnega kanalnega pretvornika je še posebej zanimiva na območjih, kjer se bo analogna televizija uporabljala še nekaj časa. Pri prehodu na digitalno oddajanje kanalni pretvornik avtomatsko izbere digitalni način delovanja. Predstavljena rešitev pomeni tudi komercialno prednost, saj trenutno na trgu ni podobnih izdelkov, ki bi omogočali avtomatski prehod delovanja. Predstavljeni so izračuni in primeri uporabe nadgrajenega kanalnega pretvornika v različnih konceptih televizijskih omrežij. Ena izmed prednosti prehoda na digitalno prizemeljsko oddajanje je zmanjšanje števila potrebnih frekvenc oziroma kanalov za prenos posameznih programov. Na enem digitalnem kanalu lahko na primer oddajamo tudi do deset televizijskih programov standardne resolucije (število je odvisno od uporabljenega kodiranja in izbranih oddajnih parametrov). V primeru pomembnejših oddajnih točk je zato treba zagotoviti dodatne mehanizme za preprečitev popolnega izpada oddajanja, če pride do okvare. Predstavljeni so različni koncepti in rešitve za povečanje zanesljivosti na nivoju oddajnika, oddajniškem sistemu in televizijskem omrežju. Vhodni signal v analogne oddajniške sisteme je avdio in video signal. Pri digitalnih oddajniških sistemih se uporablja DVB-ASI signal. Rešitve za delitev in izbiro vhodnega signala iz analognih sistemov zato niso več uporabne za digitalne oddajniške sisteme. Potreba po delitvi in možnosti izbiranje DVB-ASI signala je predvsem prisotna pri sistemskih rešitvah na področju gradnje redundantnih sistemov. Številne kombinacije pri gradnji redundantnih sistemov zahtevajo modularno, prilagodljivo in cenovno ugodno rešitev. Predstavljen je koncept aktivnega delilnika in selektorja DVB-ASI signala, ki je prilagojen redundantnim sistemom.
Ključne besede: analogna prizemeljska televizija, digitalna prizemeljska televizija, sintezator z neposredno sintezo signala, fazno sklenjena zanka, televizijski kanalni pretvornik, propagacijski modeli, zaznava televizijskega signala, zanesljivost, redundantni sistemi, televizijska oddajniška omrežja, digitalna video radiodifuzija (DVB), DVB-ASI signal, digitalna prizemeljska televizija (DVB-T), mobilna prizemeljska televizija (DVB-H), DVB-ASI delilnik, DVB-ASI selektor
Objavljeno: 20.09.2010; Ogledov: 2849; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (3,75 MB)

5.
ZAGOTAVLJANJE KONKURENČNOSTI KOMERCIALNIH RADIJSKIH POSTAJ
Lucija Mestnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Pričujoče delo najprej prikaže razvoj radiodifuzije v svetu in na Slovenskem. V tretjem poglavju je predstavljen radijski program, tako v vsebinskem kot v izvedbenem pogledu. Predstavljene so tehnike radijskega podajanja informacij, ustvarjalci radijskega programa, radijski stil in ne nazadnje značilnosti radijskega oglaševanja ter prednosti in slabosti le-tega. V nalogi so nato opisani zakoni in pravilniki, s katerimi država ureja področje radiodifuzije. Sledi delitev slovenskih radijskih postaj in podrobnejša predstavitev komercialnih radijskih postaj. Naloga nato preide na analizo. Predstavljeni sta obe najbolj poslušani komercialni radijski postaji v Mariboru – Radio City in Radio Center – ter primerjava med njima. Sledi analiza rezultatov anketnega vprašalnika, ki je bil razdeljen med 160 prebivalcev Maribora in okolice.
Ključne besede: radiodifuzija, radio, komercialne radijske postaje, radijski trg
Objavljeno: 28.10.2015; Ogledov: 652; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

6.
MERJENJE GLASNOSTI V RADIODIFUZIJI
Sašo Romih, 2016, diplomsko delo

Opis: Na merjenju glasnosti zasnovano merjenje in uravnavanje nivojev avdio signalov v radiodifuziji je v zadnjih letih skoraj povsem zamenjalo klasično merjenje z merilniki VU in PPM, ki so bili v uporabi več kot šest desetletij. Razložili bomo principe delovanja, opisali značilnosti sodobnih načinov merjenja in predstavili standarde organizacij ITU, EBU ter ATSC, ki te načine merjenja podrobno opredeljujejo. Preverili bomo še prednosti in slabosti, ter načine implementacije v proces produkcije.
Ključne besede: radiodifuzija, merjenje glasnosti, psihoakustika
Objavljeno: 05.09.2016; Ogledov: 442; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (3,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici