| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 68
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
21.
Parametrična analiza pretoka skozi aortno zaklopko
Renato Brodar, 2012, diplomsko delo

Opis: S pomočjo računalniškega programa na osnovi računalniške dinamike tekočin smo parametrično analizirali pretok skozi aortno zaklopko. Osredotočili smo se na primerjavo aortnih zaklopk z različnimi stopnjami pojavnosti insuficience. Želeli smo prikazati odvisnost med stopnjo obolelosti aortne zaklopke z insuficienco in posledicami v delovanju človekovega organizma. Numerični model je upošteval kri kot nenewtonsko tekočino s potenčnim zakonom ter predpostavljal neelastično geometrijo. Rezultati kažejo, da je delovanje aortne zaklopke v organizmu zelo pomembno, insuficienca pa bistveno spremeni tokovne razmere pri delovanju srca.
Ključne besede: aortna zaklopka, računalniška dinamika tekočin, parametrična analiza
Objavljeno: 25.10.2012; Ogledov: 1512; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (3,82 MB)

22.
Modeliranje kondenzacije in uparjanja vlage na trdnih površinah z računalniško dinamiko tekočin
Uroš Jeke, 2012, magistrsko delo

Opis: Vlažen zrak je zmes, ki obdaja večino tehniških naprav in sistemov. Največja količina vlage, ki jo pri konstantnem tlaku in določeni temperaturi sprejme prostornina zraka, se imenuje točka rosišča. Če je količina vlage višja, kot jo lahko sprejme, pride do pojava kondenzacije. Nasproten pojav je uparjanje. Kondenzacija na stenah trdnih površin velikokrat ovira normalno delovanje v tehničnih napravah in je nezaželena. V programskih paketih, ki jih uporabljamo za raziskovalno delo, posebnih uporabniških modelov za upoštevanje gibanja vlažnega zraka ter kondenzacije in uparjanja na trdnih površinah ni na voljo. V nalogi je predstavljen splošen matematično-fizikalni model za implementacijo v obstoječe programske komplete za računalniško dinamiko tekočin. Model smo uporabili v programskem paketu za računalniško dinamiko tekočin Ansys CFX. Simulacije računalniške dinamike tekočin (RDT) smo izvedli za tok vlažnega zraka v 3D pravokotnem kanalu. Zrak teče nad vodno površino, pri čemer prihaja do uparjanja vode. Uparjanje ohlaja vodno površino, dokler se ne vzpostavi ravnotežje med prevodom toplote iz zraka in latentne toplote, ki se porabi za uparjanje. Spremljali smo kombiniran prenos toplote in snovi, ki sta potekala v različnih smereh. Ugotovili smo, da je vpliv naravne konvekcije pri vrednosti Reynoldsovega števila 844 v primerjavi s konvektivnim tokom zanemarljiv. Z brezdimenzijsko kriterialno analizo Sherwoodovega in Nusseltovega števila smo potrdili analogijo med prenosom toplote in snovi. Na medfazni meji vode in zraka lahko predpišemo kot robni pogoj enostransko difuzijo snovi. Vpliv enostranske difuzije vode v tok zraka je zanemarljiv. Toplotna in koncentracijska mejna plast sta si zelo podobni. Koncentracijska mejna plast je malo krajša. V dolžini obravnavanega kanala se nista povsem razvili. Izdelan model je prvi korak h končnemu modelu kondenzacije in uparjanja v programskem paketu Ansys CFX.
Ključne besede: Računalniška dinamika tekočin, kondenzacija, uparjanje, prenos snovi in toplote, naravna konvekcija, mešana konvekcija, Nusseltovo število, Sherwoodovo število, Stefanov tok
Objavljeno: 24.09.2012; Ogledov: 2302; Prenosov: 372
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

23.
Računska analiza obtekanja lopatice lopatične rešetke
Jan Tibaut, 2012, diplomsko delo

Opis: Vsebina diplomske naloga zajema računsko analizo obtekanja lopatice lopatične rešetke in rezultate. Za reševanje naloge smo uporabili program CFX Ansys. S programom smo zamrežili kanal, ki je vseboval vnaprej izbrano lopatico, in izvedli preračune pri različnih vpadnih kotih lopatice. Rezultate smo primerjali z izmerjenimi vrednostmi in jih komentirali.
Ključne besede: aksialni kompresor, lopatica, lopatična rešetka, računalniška dinamika tekočin, mreža, numerična metoda
Objavljeno: 15.11.2012; Ogledov: 969; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (998,86 KB)

24.
Numerična simulacija procesa zgorevanja v dizelskem motorju ob uporabi različnih goriv
Matevž Štumberger, 2012, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je ugotoviti vpliv uporabe biogoriv na karakteristike dizelskega motorja s pomočjo numeričnih simulacij. V ta namen je bil v programskem paketu AVL BOOST izdelan računalniški model motorja. Delovanje motorja temelji na vnaprej določenih fizikalnih modelih in modelnih konstantah. Numerične simulacije so bile izvedene v vseh obratovalnih točkah, ki jih določa ESC test. Študija je pokazala, da uporaba biodizelskega goriva negativno vpliva na zmogljivostne karakteristike dizelskega motorja.
Ključne besede: Računalniška dinamika tekočin, dizelski motorji, programski paket BOOST, modeli zgorevanja, karakteristike motorja
Objavljeno: 10.12.2012; Ogledov: 1274; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

25.
Numerična simulacija naravne konvekcije okoli vročega telesa
Rok Panikvar, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena simulacija naravne konvekcije nanotekočine. S programskim paketom Ansys CFX smo simulirali konvektivni tok hlajenja z naravno konvekcijo okoli gretega telesa v kubični kotanji. Rezultate smo primerjali z že izvedenim eksperimentom in simulacijami drugih avtorjev. Ugotovili smo, da se rezultati ujemajo. Predstavili smo modele različnih geometrij in različnih tekočin. Poiskali smo najugodnejšo geometrijo in najučinkovitejši medij. Prenos toplote naravne konvekcije je največji pri tekočini, v kateri je stabilna suspenzija kovinskih nanodelcev, kar je iztočnica za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: Računalniška dinamika tekočin, metoda končnih volumnov, naravna konvekcija, greta kotanja, nanodelci, nanotekočina
Objavljeno: 14.01.2013; Ogledov: 1335; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (4,90 MB)

26.
Numerični model robnih elementov za nestacionarne turbulentne tokove
Janez Lupše, 2012, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji obravnavamo razvoj numeričnega algoritma za reševanje turbulentnih tokov, osnovanega izključno na metodi robnih elementov (MRE). Rešujemo Navier-Stokesov sistem enačb, zapisan v hitrostno-vrtinčnem zapisu. Sestavljen je iz enačb kinematike toka, s katerimi poiščemo neznane vrednosti vrtinčnega polja na robu območja reševanja in neznane vrednosti hitrostnega polja v območju, ter enačb kinetike vrtinčnosti, temperature in modelov turbulence. Enačba, s katero poiščemo vrednosti vrtinčnega polja na robu območja, je diskretizirana s standardno, enoobmočno MRE, vse ostale enačbe pa so zapisane v diskretni obliki s pomočjo MRE s podobmočji, kar omogoča velike prihranke pri računalniškem spominu. Ker je v večini realnih primerov turbulentnih tokov nepraktično ali celo nemogoče direktno reševati Navier-Stokesov sistem enačb, ga poenostavimo. V delu obravnavamo predvsem poenostavitev vodilnih enačb s pomočjo Reynoldsovega povprečenja (RANS). Z ohranitvijo lokalnega časovnega odvoda prenosnih spremenljivk časovno povprečenje omejimo na določen časovni interval ter tako dobimo neastacionarne-RANS enačbe (URANS). Razviti algoritem smo preverili na testnih primerih, katerih analitične rešitve poznamo. Naslednji korak je bil preračun laminarnih tokov, kjer smo izračunali tok v kanalu, tok v gnani kotanji in naravno konvekcijo v zaprti kotanji. Na koncu smo izračunali še vrsto turbulentnih tokov: turbulentni tok v kanalu, turbulentni tok preko stopnice v kanalu, turbulentni tok v kanalu s periodičnimi zožitvami in tok v kanalu s kvadratno oviro. Z naštetimi primeri smo potrdili pravilnost razvitega numeričnega algoritma in implementacije modelov turbulence, tako za časovno povprečene kot tudi nestacionarne izračune turbulentnega toka.
Ključne besede: metoda robnih elementov, hitrostno vrtinčen zapis, Reynoldsovo povprečene enačbe, modeli turbulence, nestacionarni tok, računalniška dinamika tekočin
Objavljeno: 18.03.2013; Ogledov: 1613; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (27,34 MB)

27.
VETRNE OBTEŽBE NA VISEČE MOSTOVE IN MOSTOVE S POŠEVNIMI ZATEGAMI
Mitja Papinutti, 2013, magistrsko delo

Opis: Veter je bil v preteklosti že vzrok za številne porušitve gradbenih konstrukcij in mostov, zato je poznavanje in analiza vetrnih obtežb v fazi projektiranja ključnega pomena. Pri večjih projektih, kot so daljši mostovi, zaenkrat še ne obstajajo standardi, ki bi določali, kako izračunati vplive vetra na mostno konstrukcijo, tako mora vsak inženir prevzeti odgovornost in izbrati pravilen pristop k problemu. Klasične študije obtežbe vetrov na mostove se opirajo na preizkuse v vetrovnikih, ki jih je v zadnjem času možno nadomeščati z računalniškimi simulacijami. V magistrskem delu so predstavljena matematična orodja skupaj s programi za celovito računalniško analizo vetrnih obtežb na mostne konstrukcije, pri čemer ni potrebno uporabljati vetrovnika. Aeroelastična nestabilnost, kot je omahovanje, je rušilno gibanje mostu v laminarnem vetru. Za ustrezno varnost mostu je potrebno oceniti, pri kateri hitrosti vetra nastopi nestabilnost in kakšna je povratna doba tega pojava. Aeroelastične analize in analize turbulentnega vetra so narejene s sestavljanjem kompleksnega tridimenzionalnega dinamičnega modela konstrukcije in z enostavnim preizkusom segmenta iz vetrovnika. Klasična matematična teorija je grajena na bazi preizkusov v vetrovnikih in je v celoti razvita s frekvenčno metodo. Odzivi mostu v vetru morajo biti poznani za vsak projekt posebej, saj se lahko le na podlagi teh informacij oceni potreba po omejevanju vibracij oziroma po vgraditvi dušilcev vibracij. Glavni cilj magistrskega dela je izračun kritičnih hitrosti vetra, ki povzroči porušitev mostov v času gradnje oziroma že zgrajenih mostov z različnimi pristopi.
Ključne besede: vetrna obtežba, interakcija tekočine in objekta, aeroelastika mostov, računalniška dinamika tekočin, odvodi omahovanja.
Objavljeno: 04.04.2013; Ogledov: 1531; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (16,07 MB)

28.
EKSPERIMENTALNO NUMERIČNA ANALIZA TOKOVNO REAKTIVNIH VELIČIN VEČPLAMENSKEGA GORILNIKA
Marko Klančišar, 2013, doktorska disertacija

Opis: Optimizacija zgorevalnih naprav v smislu povečanja učinkovitosti in zmanjšanja obremenitve okolja s polutanti, je danes glavno vodilo pri raziskavi ter snovanju novih projektov povezanih z zgorevanjem. To je mogoče doseči s pomočjo točnih zasnov pomembnih komponent gorilnika ter kurišča, kar dodatno zajema pojave prenosa mase in toplote. V zadnjih nekaj letih je računalniška dinamika tekočin (CFD) postala popularna metoda za uporaben pristop k pridobivanju preliminarnih informacij in napovedovanju obnašanja komercialnih zgorevalnih zasnov. Vendar so pojavi, ki potekajo v gorilnikih zelo kompleksni; recirkulacija dimnih plinov, prenos energije, turbulentna kemijska kinetika in razmerje toka-kemijskih reakcij so v primeru vrtinčnih zgorevalnih naprav še ojačeni. Z omenjenega vidika je CFD analiza vrtinčnih ne-predmešanih reaktivnih tokov ena najpomembnejših in zahtevnih področij v moderni CFD. Za primerjavo so dokumentirani eksperimentalni podatki, ki predstavljajo uporabno informacijo za kontrolo in testiranje CFD. Za popis dinamike tekočin skupaj s prenosom toplote, je v literature mogoče najti različne matematične pristope. Glavni pristop uporablja turbulentne modele zgorevanja kar omogoča uporabo statističnih lastnosti skalarnega polja. Ti pristopi omogočajo v večini primerov podrobne informacije o tokovnem polju ter temperaturi vendar so pri napovedovanju koncentracij nižjih vrst manj natančni. Za kotlovske naprave je bila že predlagana nova metoda (Faravelli et al., 2001). Ta pristop (SFIRN) temelji na originalni zasnovi hibridne metode. Tokovna ter temperaturna polja niso pod vplivom nastanka NOx. Za opis nastanka toplote v CFD modeliranju je dovolj manjše število hitrih kemijskih reakcij. Spisek oziroma skupina idealnih reaktantov je definirana na osnovi rezultatov pridobljenih z numerično simulacijo. Ti reaktanti skupaj predstavljajo število enakih celic in se rešujejo s pomočjo zelo podrobne kemijske kinetike. Podrobne eksperimentalne meritve 1SF gorilnika predstavljajo pomemben testni primer z namenom potrditve numeričnega postopka, kar je mogoče kasneje razširiti na kompleksnejše primere. Realno kurilno napravo smo preučevali z uporabo računalniške dinamike tekočin; podrobneje s programskim paketom ANSYS CFX. V nalogi smo uporabili eksperimentalno dognane robne pogoje vhodnih parametrov ter nekaj parametrov drugih avtorjev. Za numerične simulacije so bili uporabljeni turbulentni modeli, modeli zgorevanja ter sevanja. Nadalje smo primerjali rezultate različnih izbranih modelov z eksperimentalnimi ter ugotavljali primernost le teh. Cilj modeliranja je bila izbira primernih modelov za uporabo numeričnega preizkušanja novih industrijskih gorilnikov, kar smo v primerjavi z eksperimentom okarakterizirali s tokovnim in temperaturnim poljem, hkrati pa z lokalno stopnjo izgorelosti (CO). Rezultati numeričnega modeliranja so bili povsod primerjani z eksperimentalnimi meritvami. Prikazan znanstveni pristop omogoča CFD analizo tokovnih lastnosti kot tudi reaktivnega toka že v fazi načrtovanja novih zasnov gorilnikov kar omogoča hitrejši in bolj zanesljiv razvoj novega izdelka.
Ključne besede: Swirlflame, industrijski gorilnik, računalniška dinamika tekočin, ne-predmešano zgorevanje, program ANSYS CFX, razprševanje goriva, mešalna frakcija
Objavljeno: 14.10.2013; Ogledov: 1287; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (10,17 MB)

29.
Vpliv biogoriv na tokovne pojave v vbrizgalni šobi dizelskega motorja
Blaž Vajda, 2013, doktorska disertacija

Opis: Vbrizgavanje curka goriva spada na področje dvofaznih tokov, ki obravnava karakteristike curka goriva v odvisnosti od fizikalnih lastnosti, s poudarkom na vbrizgavanju različnih goriv, pod različnimi delovnimi pogoji. Poleg ocene kvalitete tvorbe zmesi je raziskovanje karakteristik curka goriva pomembno tudi za oceno izkoriščenosti zraka v zgorevalni komori in zaradi morebitnega nezaželenega stika goriva s stenami zgorevalne komore. Obstoječi fizikalno-matematični modeli lahko v splošnem relativno natančno popišejo razmere dvofaznega toka. V samih podmodelih so prisotne empirične konstante (vplivni parametri), s pomočjo katerih se uravnavajo karakteristike vbrizganega curka in ki so v osnovi odvisne od lastnosti samega vbrizgalnega sistema, predvsem od geometrije vbrizgalne šobe. V okviru naloge bo vpeljan model, ki bo omogočal obravnavanje karakteristik različnih biogoriv, razmer v šobi in posledice vpliva karakteristik na razvoj, obliko in strukturo curka, kjer bo omogočeno natančnejše analiziranje dvofaznih tokov. Model bo zajemal prenosne enačbe za številsko gostoto parnih mehurčkov, z upoštevanjem fizikalnih procesov nastajanja in izginjanja posameznih mehurčkov, pri različnih oblikah kavitacijskih tokov, hkrati pa bo omogočal še raziskavo vpliva med kapljicami goriva ter obravnavo sil trka z vpeljavo velikostne porazdelitve kapljic goriva. Naloga je razdeljena na eksperimentalni in numerični del. V eksperimentalnem delu so določene in analizirane fizikalne lastnosti uporabljenih goriv, karakteristike procesa vbrizgavanja, s pomočjo hitre kamere pa je bil posnet razvoj curka goriva. V numeričnem delu je prikazan osnovni poenostavljeni fizikalno-matematični model. V disertaciji je pokazano, da je mogoče s spremembo fizikalno-matematičnega modela, ob upoštevanju fizikalnih lastnosti goriva, delovnega režima in karakteristik procesa vbrizgavanja, določiti konstante, ki pri izračunu uravnavajo karakteristike curka goriva. S pomočjo ustreznih izrazov je tako mogoče izraziti empirične vrednosti parametrov in vnaprej napovedati probleme, ki bi se lahko pojavili v dizelskih motorjih z uporabo biogoriv.
Ključne besede: alternativna goriva, sistem za vbrizgavanje goriva, tokovne razmere v šobi, kavitacija, curek goriva, računalniška dinamika tekočin.
Objavljeno: 12.07.2013; Ogledov: 1211; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (7,04 MB)

30.
Primerjava fizikalnih modelov Adblue tekočine pri SCR sistemih ter vpliv mrež različnih gostot
Teo Milošič, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja primerjavo fizikalnih modelov Adblue tekočine pri SCR sistemih. AdBlue tekočina je enkrat obravnavana kot več-komponentna zmes (vodna raztopina uree – UWS), drugič kot eno-komponentna zmes (voda), primerjava pa je pokazala vpliv izbire modela na rezultate CFD simulacije. Izvedena je bila tudi primerjava računskih mrež različnih gostot in s tem predstavljen vpliv velikosti celice računske mreže na rezultate. Simulacije in analize so bile narejene s programskim paketom AVL FIRE v2011.1. Analiza rezultatov simulacij vpliva izbire modela Adblue tekočine je pokazala, da je pri simulacijah SCR sistemov pravilneje uporabiti model, ki jo definira kot več-komponentno zmes (UWS). Analiza rezultatov simulacij z računskimi mrežami različnih velikosti celice pa je pokazala vpliv izbire velikosti celice na natančnost rezultatov.
Ključne besede: AdBlue, SCR sistemi, urea, redukcija NOx, metoda končnih volumnov, računalniška dinamika tekočin
Objavljeno: 11.11.2013; Ogledov: 1259; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (3,72 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici