1. Cenovna primerljivost uporabe električnih vozil s klasičnimi voziliAndrej Zorko, 2020, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na dejstvo, ali je električni avtomobil za nakup in uporabo v prvem letu od nakupa lahko cenejši od avtomobila na klasičen pogon. Ker pa je vseh avtomobilov veliko, smo se odločili, da izberemo 8 parov oziroma razredov, kjer smo avtomobile primerjali po velikosti, pri tem pa sta posamezna avtomobila v razredu enako velika, hkrati pa imata tudi približno enako moč motorja. Ker pa je vseh relevantnih podatkov pri primerjavi preveč, smo se odločili, da bomo zajeli 4 bistvene podatke, in sicer ceno avtomobila, strošek registracije, strošek zavarovanja in strošek porabljene energije oz. goriva. V diplomskem delu smo poiskali ceno posameznega vozila po rednem ceniku, nismo dodajali dodatne opreme. Ceno registracije in zavarovanja smo pri vseh izbranih avtomobilih opravili pri istem ponudniku, ceno porabljenega goriva oz. energije pa smo določili v primeru goriva s ceno, ki jo regulira država, pri električni energiji, pa izračunali povprečno ceno električne energije 5 različnih dobaviteljev v Sloveniji. Ko smo zbrali vse potrebne podatke, smo lahko končno opravili izračune ter tako dobili končno številko stroška posameznega avtomobila. S tem smo lahko opravili primerjavo v posameznem razredu, kateri avtomobil se kupcu bolj splača kupiti. V diplomski nalogi smo ugotovili, da se to razlikuje od razreda do razreda, saj se ponekod bolj splača električni, ponekod pa še vedno zmaga avtomobil na klasičen pogon.
Ključne besede: električen avtomobil, klasičen avtomobil, strošek uporabe, skupni letni strošek, razlika v ceni uporabe
Objavljeno v DKUM: 23.10.2020; Ogledov: 1162; Prenosov: 88
 Celotno besedilo (1,12 MB) |
2. POSEBNA UREDITEV OBRAČUNAVANJA DAVKA NA DODANO VREDNOST ZA POTOVALNE AGENCIJEErika Režek, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi sem predstavila problematiko obdavčitve potovalnih agencij z vidika njene obdavčitve z davkom na dodano vrednost. Direktiva Sveta 2006/112/ES omogoča državam članicam uporabo posebne ureditve za potovalne agencije tako, da je z DDV obdavčena le razlika v ceni, marža, ki jo doseže potovalna agencija v zvezi z opravljenimi storitvami do naročnika storitev. Pogoj, ki ga določa ta zakonodaja, je, da potovalna agencija deluje v svojem imenu in za svoj račun in pri zagotavljanju svojih storitev uporablja blago in storitve, ki jih potovalni agenciji dobavijo drugi davčni zavezanci. Rezultat te obdavčitve je, da je kupljena storitev obdavčena tam, kjer je dejansko potrošena, storitve, ki jih vezano na to potovanje zaračuna potovalna agencija, pa so obdavčene tam, kjer je sedež potovalne agencije.
Prav tako uporaba te ureditve omogoča, da potovalna agencija prodane storitve šteje kot sestavljene (enotne) storitve in jih kot take zaračuna neposredno potniku. Tu pa se že postavi vprašanje, kdo je potnik: naročnik, ki kupi in koristi te storitve, ali je to le končni kupec (običajno potovanje koristi fizična oseba) ali je potnik lahko tudi druga potovalna agencija, ki potovanje kupi in ga naprej proda končnemu kupcu?
Že prvotna Direktiva Sveta 77/388/EGS o skupnem sistemu davka na dodano vrednost iz leta 1977 je v definiciji določila 1. odstavka 26. člena, v katerem je opredeljeno področje uporabe posebne ureditve, uporabila izraz »naročnik«, ang. »customer«, v ostalih odstavkih pa »potnik«, ang. »traveller«. Direktiva Sveta 2006/112/ES iz leta 2006 je to povzela, vendar je nastal problem pri prevajanju tega določila v jezike držav članic, saj so nekatere države pojem« kupec« kot naročnik storitev uporabile le enkrat, nekatere države članice pa so povsod uporabile pojem »potnik«.
Za namene maržne ureditve potnik ni nujno nekdo, ki potuje. Namen zakonodajalca je bil, da se termin potnik ne omeji le na ozko kategorijo oseb, pač pa velja za kupce, ki koristijo počitniški paket in vključuje tudi druge potovalne agencije, ki to storitev prodajo naprej. V nasprotnem je kršeno načelo nevtralnosti med davčnimi zavezanci in povzroča izkrivljeno konkurenco med gospodarskimi subjekti.
Evropska komisija je leta 2002 izpostavila problem uporabe posebne maržne ureditve za potovalne agencije in je predlagala spremembo člena 26 Direktive Sveta 77/388/EGS. Po mnenju Evropske komisije se v skladu s to zakonodajo maržna ureditev uporablja le, če je kupec potnik (t.i. potnikov pristop). V letu 2007 je Evropska komisija začela postopek proti več državam članicam in je proti osmim državam članicam (Španiji, Poljski, Češki, Italiji, Finski, Portugalski, Grčiji, Franciji) na Sodišče EU vložila postopek presoje uporabe posebne ureditve. Te države so maržno ureditev uporabljale ne glede na to, ali je kupec tudi dejanski potnik ali ne (t.i. »kupčev pristop«). Sodišče EU je v letu 2013 odločilo v prid tem državam, tako, da se lahko maržna ureditev uporabi za vse vrste strank, tako v odnosu, ko potovalna agencija proda potovanje drugi potovalni agenciji, t.j. naročniku storitev, kot v odnosu do končnega potrošnika, t.j. kupcu storitev.
Ta sodba je povzročila precej nesoglasja s strani potovalnih agencij.
Prav tako se postavlja vprašanje določitve marže, ki jo potovalna agencija doseže za posamezno potovanje. Skladno z Direktivo Sveta 2006/112/ES marža potovalne agencije pomeni razliko med celotnim zneskom, ki ga plača potnik (brez DDV) in dejanskimi stroški potovalne agencije za dobavo blaga in storitev, ki jih potovalni agenciji opravijo drugi davčni zavezanci.
Države članice določila Direktive Sveta 2006/112/ES še vedno različno implementirajo v nacionalni zakonodaji, zato je te anomalije potrebno odpraviti, na ravni spremembe Direktive Sveta 2006/112/ES oz. na ravni Sodišča EU.
Ključne besede: DDV – davek na dodano vrednost, DURS – Davčna uprava Republike Slovenije, FURS – Finančna uprava Republike Slovenije, TOMS, RVC – razlika v ceni, B2B - vrsta poslovnega sodelovanja med podjetji, B2C - vrsta poslovnega sodelovanja med podjetjem in končnim uporabnikom, EU – Evropska Unija, IBFD - The International Bureau of Fiscal Documentation - Mednarodni urad za fiskalno dokumentacijo, Direktiva Sveta 77/388/EGS − Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih, Direktiva Sveta 2006/112/ES - Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, ZDDV-1 - Zakon o davku na dodano vrednost, Pravilnik o izvajanju ZDDV-1 -Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, ECTA - Evropsko združenje turističnih agencij in organizatorjev potovanj, GEBTA – Evropsko cehovsko združenje potovalnih agencij za poslovna potovanja
Objavljeno v DKUM: 25.10.2016; Ogledov: 2803; Prenosov: 326
Celotno besedilo (824,44 KB) |
3. VPLIV PRODUKTNIH ŠOLANJ NA OBSEG PRODAJE V TRGOVINAH KOMPAS SHOPAndrej Jarc, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Nekdanje prostocarinske trgovine Kompas shop so nekaj posebnega na slovenskem tržišču – njihova posebnost je že sama geografska lega, saj vse trgovine, z izjemo ene, ležijo na samem obrobju Slovenije, na nekdanjih mejnih prehodih. Preteklost prostocarinskih trgovin še vedno oblikuje nekoliko neobičajno ponudbo, kar pa je zagotovo še vedno eden izmed razlogov za obisk trgovin Kompas shop.
Ravno zaradi preoblikovanja prostocarinskih prodajaln pred več kot desetimi leti, zaradi vstopa Slovenije v EU in vseh sprememb v mejnem režimu, zaradi nenehnega povečevanja davščin na trošarinske izdelke in nenazadnje zaradi vsesplošne gospodarske krize, so bili v podjetju Kompas shop d.o.o. primorani poseči po različnih trženjskih strategijah. Zaradi stalnega upada prihodkov v prodajnem segmentu tobaka in tobačnih izdelkov je bil cilj podjetja, da bi dosegali boljše prodajne rezultate pri prodaji drugih artiklov, zato so v podjetju Kompas shop d.o.o. namenili velik poudarek osebni prodaji ter drugim aktivnostim za pospeševanje prodaje. Pri doseganju tega cilja pa je ena izmed najpomembnejših metod t.i. produktno šolanje prodajalcev.
V nalogi smo predpostavili, da sta spremenljivki »produktno šolanje« in »poslovna uspešnost« med seboj pozitivno povezani. Z analizo posameznih produktnih šolanj in analizo poslovanja smo želeli ugotoviti, kako in v kakšnem obsegu produktna šolanja vplivajo na rezultate prodaje.
Ugotovili smo, da izvedena produktna šolanja za določene izdelke pozitivno vplivajo na obseg prodaje teh izdelkov ter da je investicija v izvedbo produktnih šolanj zaradi povečanja prodaje ter večjega zaslužka, povrnjena v relativno kratkem času. Ugotovili smo, da se tudi zaradi izvedenih produktnih šolanj, stranke v trgovine vračajo in opravijo ponovne nakupe enakih in drugih izdelkov.
Ključne besede: - produktno šolanje
- prodaja
- razlika v ceni – RVC
- izdelek
Objavljeno v DKUM: 13.05.2016; Ogledov: 1323; Prenosov: 65
Celotno besedilo (1,88 MB) |
4. VZPOSTAVITEV RAČUNALNIŠKO PODPRTEGA RAČUNOVODSKEGA PREDRAČUNAVANJA POSLOVNEGA IZIDA TURISTIČNEGA PROIZVODA V TURISTIČNI AGENCIJI XNataša Glazer, 2013, diplomsko delo Opis: Računovodsko predračunavanje je dandanes temeljni sestavni del računovodenja v vsaki organizaciji, ki želi dosegati dobre rezultate, se hitro prilagajati spremembam na trgu, biti korak pred konkurenco in sprejemati prave poslovne odločitve ob pravem času za dolgoročni razvoj in obstoj organizacije.
Poznamo tradicionalne in novejše metode predračunavanja. Zelo pomembno je, da vsako podjetje izbere pravo v svojem okolju, ki bo nepogrešljivo orodje managerjem na najvišji in najnižji ravni. Vendar je pot do dobro organiziranega računovodskega predračunavanja dolga, polna medsebojnega usklajevanja.
S pomočjo sodobne tehnologije lahko izdelamo dober informacijski sistem, ki bo v povezavi z ostalimi službami v podjetju vzpostavil in podprl računovodsko predračunavanje v celotnem podjetju. V nalogi smo pripravili programske definicije za predračunavanje v določenem delu podjetja – marketingu in v določenem delu poslovnega procesa, ki bo v povezavi z računovodstvom osnova za vzpostavitev in izdelavo računalniško podprtega računovodskega predračunavanja poslovnega izida turističnih proizvodov. Našim managerjem bo takšno predračunavanje zagotovilo hitre in natančne informacije, na osnovi katerih se bodo lahko pravočasno in pravilno odločali in sprejeli prave odločitve v tem delu poslovanja, ki ima pomemben vpliv na celotno poslovanje organizacije.
Ključne besede: računovodsko predračunavanje, turistična dejavnost, turistični proizvod, prodajna cena, počitnice z lastnim prevozom, počitnice z organiziranim letalskim prevozom, poslovni izid, razlika v ceni, konkurenca.
Objavljeno v DKUM: 24.03.2014; Ogledov: 1329; Prenosov: 149
Celotno besedilo (286,11 KB) |
