Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Tema diplomskega dela je numerična analiza aerodinamike vozila z uporabo metode vstavljenega telesa, s katero želimo prikazati razliko v koeficientu zračnega upora pri različnih oblikah vozil. Analiza je bila izvedena na primeru aerodinamike vozila brez in z usmerjevalniki zračnega toka, katerega glavna funkcija je zmanjšanje koeficienta upora in je pritrjeno na podvozje vozila pred sprednjimi kolesi. Simulaciji sta bili izvedeni pri enaki hitrosti 130 km/h. Na podlagi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da z omenjeno metodo vstavljenega telesa lahko prikažemo razliko v koeficientih upora pri različnih oblikah vozil.
Ključne besede: numerična analiza, računalniška dinamika tekočin (RDT), metoda vstavljenega telesa, aerodinamika, koeficient upora, usmerjevalniki
Objavljeno v DKUM: 11.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,90 MB)

Opis: Neenakost je pojav neenake in nepravične porazdelitve virov in priložnosti med člani določene družbe. Na neenakost je moč gledati z različnih vidikov: najpogostejša metrika je dohodkovna neenakost, povezani koncepti so še življenska neenakost, neenakost priložnosti in premoženjska neenakost. Premoženjska neenakost se nanaša na način razporeditve premoženja med različne skupine v družbi. V našem diplomskem delu smo predstavili teorijo ekonomske neenakosti s poudarkom na premoženjski neenakosti. Osredotočili smo se na ključne kazalnike premoženjske neenakosti, ki smo jih za nekatere države tudi grafično predstavili in opisali. Rezultati kažejo, da se premoženjska neenakost v večini analiziranih držav povečuje, vendar se ta vrednost znatno razlikuje med regijami in državami. Analiza kazalnikov premoženjske neenakosti v izbranih regijah kaže, da so nekatere države, zlasti v Afriki in Latinski Ameriki, med tistimi z najvišjo stopnjo premoženjske neenakosti. Države z razvitimi gospodarstvi, kot so ZDA in Kitajska, kljub hitri rasti in premoženju kažejo visoko neenakost, kar je primerljivo ali celo nad svetovnim povprečjem. Evropa in Kanada pa ostajajo nekoliko bolj uravnotežene v porazdelitvi premoženja. Afrika in Latinska Amerika se soočata z najvišjimi stopnjami premoženjske neenakosti, kar je predvsem posledica zgodovinskih in strukturnih dejavnikov, kot so kolonializem, rasna segregacija in neenakomeren dostop do izobraževanja ter zaposlitve. S pomočjo programa Eviews smo na podlagi presečnih podatkov za leti 2010 in 2021 ocenili funkciji premoženjske neenakosti. Ocenjene modele smo analizirali ter preverjali ustreznost njihove specifikacije in veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. V modelih za leto 2010 in 2021 smo uspeli potrditi vse predpostavke metode najmanjših kvadratov z izjemo homoskedastičnosti. Pri proučevanju dejavnikov premoženjske neenakosti so se v modelu za leto 2010 za statistično značilne spremenljivke izkazale delež premoženja 10 % najpremožnejšega prebivalstva, učinkovitost vlade, odprtost trgovine, sodelovanje in odgovornost in HDI indeks. V modelu za leto 2021 so se za statistično značilne izkazale delež premoženja 10 % najpremožnejšega prebivalstva, učinkovitost vlade, odprtost trgovine in HDI indeks.
Ključne besede: premoženjska neenakost, Ginijev koeficient, kvintili, metoda najmanjših kvadratov.
Objavljeno v DKUM: 21.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 42
Celotno besedilo (2,91 MB)

Opis: Namen diplomskega dela je z računalniškimi simulacijami pridobiti rezultate, ki omogočajo primerjavo ključnih parametrov, kot so hladilni medij, pretoki snovi, koeficient učinkovitosti (COP) in stroški. Cilj je pomagati podjetjem in uporabnikom toplotnih črpalk pri izbiri najustreznejše naprave za njihove potrebe. Toplotne črpalke so ključne tako za stanovanjske objekte, kjer zagotavljajo udobje in toploto, kot tudi za industrijo, kjer se uporabljajo za različne procese, kot so ogrevanje materialov, destilacija in koncentriranje raztopin. Pri izbiri hladilnega medija smo upoštevali več dejavnikov, zlasti okoljske vplive, saj smo želeli delati s snovmi, ki bodo v prihodnosti še vedno dovoljene. Preverili smo njihovo vnetljivost, toksičnost ter vrednosti ODP in GWP, ki so ključne za določanje podnebnih vplivov. Eksperimentalni del naloge je bil večinoma izveden s pomočjo programske opreme Aspen Plus, kjer smo izvajali simulacije različnih toplotnih črpalk in analizirali njihove rezultate. Pri osnovnih simulacijah smo fiksirali masni pretok vode pri 1000 kg/h in simulacije optimizirali glede na hladilno sredstvo pri treh različnih temperaturnih režimih izstopne vode (40 °C, 50 °C in 60 °C). Prva analiza je pokazala, da so hladilni mediji z nižjimi masnimi pretoki učinkovitejši pri prenosu toplote, kar vpliva na celotno učinkovitost toplotnih črpalk. Pri analizi občutljivosti pa smo ugotovili, da je COP na splošno višji pri nižjih izstopnih temperaturah vode, optimalen pretok grelne vode pa zagotavlja najboljše ravnovesje med prenosom toplote in energijsko porabo, kar vodi do najvišjega COP.
Ključne besede: subkritična toplotna črpalka, transkritična toplotna črpalka, hladilni medij, koeficient učinkovitosti, okoljski vplivi
Objavljeno v DKUM: 10.09.2024; Ogledov: 19; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,81 MB)

Opis: V magistrski nalogi obravnavamo vpliv dolžine linearnih agregatov, ki jih tvorijo z gvaninom bogati oligonukleotidi treh različnih DNK zaporedij (G4C2), (G4C2)2 in (G4C2)4 na nastanek tekočekristalnih faz. Omenjena zaporedja imajo sposobnost tvorbe DNK kvadrupleksov in so povezana z nastankom nekaterih nevrodegenerativnih bolezni, kot sta amiotrofična lateralna skleroza in frontotemporalna demenca. Meritve so bile izvedene z eksperimentalnima metodama dinamično sipanje svetlobe in polarizacijska optična mikroskopija. V magistrskem delu predstavimo pripravo vzorcev DNK zaporedij za izvedbo meritev z obema metodama, postavitev eksperimenta in potek meritev. V prvem delu meritev smo z dinamičnim sipanjem merili intenziteto sipane svetlobe v odvisnosti od časa. Opazili smo dva difuzijska načina, hitrega in počasnega. Predpostavljamo, da hitri difuzijski način opisuje dinamiko kvadrupleksnih agregatov in iz izračunanih difuzijskih koeficientov določimo dolžine agregatov posameznih raztopin DNK zaporedij. Difuzijski koeficient za zaporedje (G4C2) je 0,2∙10^(-10) m^2/s, kar pomeni, da zaporedje tvori izjemno dolge agregate, z dolžinami več kot 80 nm. Za zaporedje (G4C2)2 so značilni kratki kvadrupleksi (≈3 nm), saj je difuzijski koeficient bistveno večji in znaša 1,2∙10^(-10) m^2/s. Zaporedje (G4C2)4 tvori srednje dolge agregate, z dolžino približno 10 nm, difuzijski koeficient pa znaša 0,8∙10^(-10) m^2/s. V drugem delu meritev smo se posvetili iskanju ustreznih pogojev za nastanek in opazovanje tekočekristalnih faz zaporedij (G4C2), (G4C2)2 in (G4C2)4. S pomočjo polarizacijske optične mikroskopije smo ugotovili, da vsa tri zaporedja pri dovolj visokih koncentracijah kažejo kromonično tekočekristalno obnašanje z nematsko in kolumnarno heksagonalno fazo. Ugotovili smo, da je za formiranje agregatov in tekočekristalnih faz značilen zapleten strukturni polimorfizem. Kljub podobni kemijski strukturi naših DNK zaporedij smo opazili tvorbo različno dolgih agregatov, kar se opazi tudi pri različnih teksturah nastalih kromoničnih faz.
Ključne besede: DNK, oligonukleotidi, kvadrupleksi, dinamično sipanje svetlobe, difuzijski koeficient, velikost agregatov, polarizacijska optična mikroskopija, tekoči kristali, tekočekristalne faze
Objavljeno v DKUM: 04.09.2023; Ogledov: 461; Prenosov: 90
Celotno besedilo (5,02 MB)

Opis: V magistrski nalogi smo iz petih različnih vinogradov različnih starosti na severni strani mesta Maribor, kjer se nahajajo Mestni vrh, Kalvarija, Piramida in Vinarje, odvzeli vzorce semenske banke tal. Na podlagi identificiranih vrst semenske banke tal in vrst iz re-centnega popisa smo primerjali vinograde med seboj po starosti in ugotovili, da se števi-lo vrst v SBT in recentni združbi s starostjo vinogradov povečuje. Enak trend opazimo pri številu semen. Preverili smo tudi vrstno pestrost glede na režim upravljanja z vinogradi. Izvzeli smo povprečje vrst SBT treh intenzivnih vinogradov in dveh ekstenzivnih/zapuščenih vinogradih, ki sta enkrat letno košena oziroma sta v procesu primarne sukcesije. V intenzivnem vinogradu je bilo v povprečju na vzorec manj vrst v primerjavi z ekstenzivnim/zapuščenim vinogradom, medtem ko je povprečno število semen na vzo-rec prevladovalo nekoliko bolj v intenzivnem vinogradu. Vzorce v vsakem vinogradu smo odvzeli po transektu na robu, ¼ in sredini vinograda. Tako smo ugotovili, da se število vrst in število semen od roba proti sredini vinograda zmanjšuje. Enak trend opazimo vzdolž transekta. Od periferije vinograda v notranjost se je s transketom število vrst in število semen zmanjševalo. S Pearsonovim korelacijskim koeficientom smo dokazali, da na vnos vrst/semen vpliva heterogena krajina in robni efekt.
Ključne besede: semenska banka tal, recentni popis, starost vinogradov, režim upravljanja, intenzivni vinograd, ekstenzivni/zapuščen vinograd, transekt, Pearsonov korelacijski koeficient, heterogena krajina, robni efekt, rob, ¼ in sredina vinograda
Objavljeno v DKUM: 04.01.2023; Ogledov: 875; Prenosov: 85
Celotno besedilo (10,30 MB)