Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Pred razvojem strojne opreme se je človek z delom spoprijemal z golimi rokami in močjo mišičnega tkiva, kar iz vidika ergonomije povzroča preobremenitve telesa in posledično privede do hitrejših poškodb človeškega organizma. Z uporabo strojne opreme se je delo precej spremenilo in za človeka postalo manj obremenjujoče. Delo z uporabo strojev omogoči poenostavitev dela za človeka in lažje premagovanje telesnih obremenitev. V okviru diplomske naloge analiziramo pridelovanje kislega zelja. Opazujemo dve kmetiji z različno stopnjo razvitosti delovnih sredstev. V prvem delu diplomske naloge prikažemo potrebna teoretična izhodišča za razumevanje raziskovanega področja. Opišemo posamezne faze celotnega procesa pridelave kislega zelja. Predstavimo metodo RULA, s katero analiziramo človekov položaj v delu iz ergonomskega vidika. V drugem delu diplomske naloge se lotimo praktičnega dela analiz. S pomočjo metode RULA opravimo popis položajev človeka v posamezni fazi pridelovanja kislega zelja. Dobljene podatke analiziramo in primerjamo izpostavljenost človeka v posamezni fazi pridelave kislega zelja iz ergonomskega vidika. Ugotovljeno je bilo, da modernejša delovna sredstva bistveno pripomorejo k splošnemu zdravju človeka v primerjavi s starejšimi delovnimi sredstvi. Rezultati, ki smo jih pridobili s pomočjo metode RULA, so pri načinu dela s starejšimi delovnimi sredstvi prikazali kritično oceno, pri kateri je način dela treba čim prej spremeniti in raziskovati dalje. Pri načinu dela z modernimi delovnimi sredstvi so rezultati, pridobljeni s pomočjo metode RULA, prikazali optimalno oceno.
Ključne besede: kisanje zelja, ergonomija, delovna sredstva, RULA
Objavljeno v DKUM: 25.10.2021; Ogledov: 978; Prenosov: 52
Celotno besedilo (3,39 MB)

Opis: Pri komisioniranju izdelkov v skladišču je cilj v najkrajšem možnem času izpolniti naročila s komisionirnih listov. Podjetja se za skrajšanje časa poslužujejo različnih metod upravljanja skladišč, še vedno pa se zaradi človeških dejavnikov pojavijo napake pri nabiranju, kar vodi v zmanjšanje učinkovitosti in zadovoljstva strank. V diplomski nalogi je preučen vpliv pametnih očal Vuzix M300 na proces komisioniranja izdelkov, in sicer kako uporaba pametnih očal z možnostjo prostoročnega upravljanja ter avtomatskega beleženja podatkov vpliva na porabljen čas in nastale napake. V teoretičnem delu so predstavljene uporabljene ergonomske metode, dosedanje ugotovitve PKP projekta Učinki uporabe pametnih očal na primeru komisioniranja, ki je služil kot podlaga za nastanek diplomske naloge, ter opis programa Siemens Jack, ki je bil uporabljen za izdelavo simulacije delovnega mesta. Temu sledijo rezultati ročnih in računalniških izračunov po predstavljenih metodah, na koncu pa je zapisana medsebojna primerjava in sklep, v katerem so predstavljene možne izboljšave.
Ključne besede: ergonomija, pametna očala, Vuzix M300, komisioniranje, OWAS, RULA, REBA, LBA, Jack PLM
Objavljeno v DKUM: 04.02.2021; Ogledov: 976; Prenosov: 127
Celotno besedilo (3,71 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava dizajn delovnega mesta na kritični poti članov kabinskega osebja v potniški kabini letala. Predstavljen je vpliv različnih telesnih drž članov kabinskega osebja med pripravo kabine pred prihodom potnikov na letalo in med strežbo ter vpliv okolja na člane kabinskega osebja v letalu (turbulence, vibracije, hrup, tlak, temperatura zraka …). Raziskava, ki je bila narejena še v času polne aktivnosti Adrie Airways, d. o. o., in je predstavljena v empiričnem delu magistrskega dela, temelji na podatkih, ki smo jih pridobili s pomočjo ankete, izvedene v mesecu aprilu 2019, v katero so bili vključeni redno zaposleni in študenti, ki so opravljali delo člana kabinskega osebja v podjetju Adria Airways, d. o. o. Anketo je rešilo 43 anketirancev. Ergonomska metoda OWAS temelji na dokumentiranih podatkih, pridobljenih na letu novembra 2018 s pomočjo kamere na mobilnem telefonu. Metodi RULA in REBA temeljita na anketiranju članov kabinskega osebja na posameznem delovnem mestu, zato sta v večji meri odvisni od občutka, realnosti in interpretacije podatkov. Lundqvistov indeks pa računsko določa odstotne deleže težavnosti, v kateri se znajdejo člani kabinskega osebja pri opravljanju del in nalog. Vse slike in posnetke za analizo smo pridobili s pomočjo mobilnega telefona. Ključni del pri ocenjevanju dizajna delovnega mesta na kritični poti članov kabinskega osebja v potniški kabini letala so bila vprašanja, ki so vključevala subjektivno oceno o razmerah na letalu in zdravstvenem stanju posameznika. Večina anketirancev je mnenja, da razmere (suh zrak, hrup, mraz, vročina, vibracije in manjša koncentracija kisika) vplivajo na njihovo zdravje. Iz rezultatov raziskave je razvidno, da 46,5 % anketirancev na letalu zelo moti hrup. Prav zaradi hrupa 88,4 % anketirancev sliši manj in ima glavobole. Prav tako smo ugotovili, da 72,1 % članov kabinskega osebja po končanem letenju boli hrbet, 51,2 % pa vrat zaradi upognjene drže vratu in hrbta kabinskega osebja pri pripravi kabine na let. 97,7 % anketirancev je mnenja, da bi se razmere v letalu lahko izboljšalo. V okviru magistrskega dela smo izpostavili nekatera ključna področja izboljšav. Predlagali smo dodatne raziskave, s katerimi bi ugotovili dejavnike, ki ovirajo ergonomske izboljšave za člane kabinskega osebja glede strežbe na letalu, ocenili učinek predlogov izboljšav glede izboljšanja dizajna (ergonomije) na delovnem mestu ter predlagali boljše ozaveščanje zaposlenih o ergonomiji na delovnem mestu, saj veliko lahko naredijo zaposleni tudi sami.
Ključne besede: ergonomija, dizajn, delovno mesto, kabinsko osebje, REBA, RULA, OWAS
Objavljeno v DKUM: 10.03.2020; Ogledov: 1401; Prenosov: 410
Celotno besedilo (37,02 MB)

Opis: Izhodišča: V okviru našega magistrskega dela smo raziskovali povezavo naprednih računalniških tehnologij, kot je računalniški vid, pri reševanju problemov na področju ergonomije delovnega mesta. Z uporabo naprave Kinect, ki ponuja možnost razvoja aplikacij na omenjenem področju, smo pripravili lastno aplikacijo za avtomatiziran izračun tveganja po metodi RULA. Metodologija: Potrjevali smo dve hipotezi: da je računalniška ocena podobna ročni oceni in da lahko Kinect aplikacija zazna primere, ki so problematični iz ergonomskega vidika na podlagi RULA ocene. Aplikacijo smo empirično preizkusili s pomočjo eksperimenta, ki smo ga izvedli na delovnem mestu medicinske sestre. Rezultate raziskave smo statistično obdelali in izvedli Wilcoxonov test predznačenih rangov med ročno in avtomatično oceno in s pomočjo Fisherjevega eksaktnega testa za male vzorce preverili, ali Kinect aplikacija pravilno klasificira problematične položaje. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se ročne in avtomatične ocene bistveno ne razlikujejo (Z= -1,414, p = 0,157) in da klasifikacija položajev bistveno odstopa od naključja (p=0,007). Sklep: Na podlagi pridobljenih rezultatov in izvedene statistične analize smo dokazali sposobnost, uporabnost in sprejemljivo natančnost naprave Kinect za avtomatsko ocenjevanje ergonomskih položajev po metodi RULA na delovnem mestu.
Ključne besede: ergonomija, metoda RULA, programska oprema, informacijski sistem, obdelava slik
Objavljeno v DKUM: 14.01.2019; Ogledov: 1479; Prenosov: 178
Celotno besedilo (5,43 MB)

Opis: Cilj diplomskega dela je proučiti obstoječe delovno mesto v podjetju Arcont d. d., in na podlagi rezultatov predlagati možne izboljšave. Na obravnavanem delovnem mestu se izvaja razrez pločevine na velikih škarjah AMADA GX1230. Analizirali smo rezultate meritev okoljskih pogojev in izračunali stopnje obremenitev (hrup, toplota). Uporabljeni sta bili opazovalni metodi za ugotavljanje problematičnih telesnih položajev delavca, OWAS in RULA. Za primerjavo rezultatov smo naredili še analizo v programskem paketu Jack. V zaključku so podani predlogi ukrepov in izboljšav.
Ključne besede: ergonomija, ergonomska analiza, OWAS, RULA, Jack
Objavljeno v DKUM: 15.09.2017; Ogledov: 3615; Prenosov: 376
Celotno besedilo (2,61 MB)