| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporabnost aparature morapex a v pralnici
Tjaša Mikluš, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: Bolnišnično okolje predstavlja veliko nišo za razvoj patogenih organizmov. Med vektorje prenosa mikroorganizmov sodijo tudi tekstilije, ki so v negi pacienta z njim v neposrednem kontaktu. Zato je pomembno zagotavljanje ustrezne kontrole kakovosti postopkov razkuževalnega procesa tekstilij. Tako se razvijejo nove optimalne rešitve detekcije in identifikacije patogenih mikroorganizmov, ki morajo biti hitre, dostopne, cenovno ugodne, hkrati pa tudi nedestruktivne. Metodologija: V raziskavi smo izvedli vzorčenje v pralnici na kritičnih kontrolnih točkah. Vzorčili smo 5 tekstilij na petih različnih mestih. Tekstilije smo zaradi sledljivosti označili s pomočjo pralne vreče. Vzorčenje je bilo izvedeno z aparatom Morapex A z nedestruktivno metodo eluiranja. Eluate smo v laboratoriju aseptično nanesli na RODAC agar plošče in po inkubaciji prešteli število kolonij in ocenili morfološki izgled kolonij Pri tem smo ugotavljali uporabnost aplikacije Morapex A aparata za kontrolo kakovosti pralnega procesa. Rezultati: Ugotovili smo, da se s pranjem v pralnici zagotovi ustrezna higiena tekstilij, v kolikor ne pride do ponovne rekontaminacije. Slednja je najpogostejša po stiku opranega perila z osebjem pralnice. Pogostejše vzorčenje z Morapex A napravo doprinese k hitrim odkrivanjem morebitnih kontaminacij pralne linije. V času raziskave se je izkazalo, da aplikacija naprave Morapex A za uporabo monitoringa higiene tekstilij le delno nadomešča uveljavljene metode, saj je vzorčenje z njo nedestruktivno in tako omogoča sledljivost vzorca, pri čemer je metoda omejena z vrsto tekstilije in števnostjo vzorcev. Sklep: Z uvedbo Morapex A aparature v kontrolo kakovosti pralnega procesa bi izboljšali sledljivost vzorca, zaradi nedestruktivnosti metode pa povečali tudi pogostost vzorčenja.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, pralni proces, higiena tekstilij, RODAC agar plošče, nedestruktivna metoda.
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 587; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (959,57 KB)

2.
Efficiency of four sampling methods used to detect two common nosocomial pathogens on textiles
Urška Rozman, Sonja Šostar-Turk, Sabina Fijan, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Detecting microorganisms on textiles is useful for many purposes, for example to determine the bioburden before laundering, assess the reduction in bacterial counts in connection with various laundry processes, or trace transfer routes in infection control investigations. Therefore a validated, reproducible and rational method is needed. For sampling microorganisms on textile surfaces the most commonly used method is the contact plate method using RODAC plates, first described by Hall and Hartnett followed by the swab sampling technique. Both methods can only capture microorganisms on the surface of the textiles while microorganisms that have penetrated into the deeper structure of the material will not be detected. In our research the contact plate method and the swabbing technique were compared with two wash-off methods. For the first wash-off method the destructive elution methodwas used, where microorganisms were eluted from the fabrics by shaking the fabrics for a certain time in an elution medium. For the fourth sampling method a nondestructive method that included a compact test device called MorapexŽ was used, which is based on forced desorption by pressing the microorganisms through the fabric without destroying the fabric. In our research, two types of microorganisms were included (Klebsiella pneumoniae andStaphylococcus aureus) that cause common nosocomial infections. The aim of this study was to compare the efficiency of the four sampling methods for detecting microorganisms on textiles and to determine the lowest concentration, which can still be detected. The percentage of microorganisms that were detected by both elution methods was substantially higher than by sampling of fabrics with the contact plate method or swabbing. It can be concluded that a nondestructive method using a modified MorapexŽ device can beapplied for quick determination of the hygienic condition of textiles.
Ključne besede: textile hygiene, Staphylococcus aureus, Klebsiella pneumoniae, swabbing, RODAC plates, elution method, Morapex
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 948; Prenosov: 89
URL Povezava na celotno besedilo

3.
Primerjava dveh metod vzorčenja bolnišničnih tekstilij za detekcijo Pseudomonas aeruginosa kot povzročitelja bolnišničnih okužb
Marija Matić, 2014, diplomsko delo

Opis: Bolnišnične okužbe so eden izmed vodilnih vzrokov podaljšanega bivanja in zdravljenja pacienta. Prenašalci bolnišničnih okužb so bakterije, virusi in glive. Pseudomonas aeruginosa je ena izmed bakterij, ki povzročajo bolnišnične okužbe in sicer, okužbe sečil, dihal ter bakteriemijo. Zaradi odpornosti na večino antibiotikov predstavlja velik problem pri zdravljenju okužb. Bakterija Pseudomonas aeruginosa se lahko nahaja tudi na bolnišničnih tekstilijah, kamor se prenese preko pacientovih izločkov, zato je detekcija mikroorganizmov na bolnišničnih tekstilijah zelo pomembna. Za vzorčenje tekstilij se najpogosteje uporablja metoda vzorčenja z RODAC agar ploščicami, s katero zajamemo mikroorganizme na površini tekstilij. V diplomski nalogi smo preizkusili dve metodi vzorčenja tekstilij za preverjanje kontaminacije bolnišničnih tekstilij. Metodo vzorčenja z RODAC agar ploščicami smo primerjali z metodo vzorčenja z aparaturo Morapex A, ki deluje na principu izpiranja mikroorganizmov iz tekstilij. Obe metodi smo preizkusili na umetno kontaminiranih tekstilijah in tekstilijah iz realnega okolja. Prednost vzorčenja z aparaturo Morapex A je, da lahko z izpiranjem zajamemo tudi tiste mikroorganizme, ki so globlje v tekstilu. Rezultati raziskave so pokazali, da je metoda vzorčenja tekstilij z izpiranjem z aparaturo Morapex A učinkovitejša, kot metoda jemanja odtisov z RODAC agar ploščicami.
Ključne besede: Pseudomonas aeruginosa, bolnišnične okužbe, bolnišnične tekstilije, Morapex A, RODAC ploščice.
Objavljeno: 08.09.2014; Ogledov: 2358; Prenosov: 480
.pdf Celotno besedilo (882,51 KB)

4.
Vzorčenje in dokazovanje prisotnosti klebsiella pneumoniae na bolnišničnih tekstilijah z različnimi metodami
Marko Bočkaj, 2014, diplomsko delo

Opis: Bolnišnične okužbe so okužbe, povezane z zdravljenjem, bivanjem ali rehabilitacijo v bolnišnici in so najpogostejši zaplet pri zdravljenju. Najpogosteje do njih pride zaradi neupoštevanja in neustreznega izvajanja preventivnih ukrepov za preprečevanje bolnišničnih okužb, med katerimi je najpomembnejša higiena rok. Bolnišnične okužbe povzročajo mikroorganizmi, kot so bakterije, virusi, glive in paraziti. Ena od povzročiteljev takšnih okužb je bakterija Klebsiella pneumoniae, ki je najpomembnejši povzročitelj bolnišničnih okužb iz rodu Klebsiella. Okužbe z bakterijo Klebsiella pneumoniae najpogosteje prizadenejo dihala, sečila in rane. Patogeni mikroorganizmi, ki povzročajo okužbe, se pogosto zadržujejo v tekstilijah, ki se uporabljajo pri vsakdanji praksi v bolnišnici. Zato je detekcija mikroorganizmov v bolnišničnih tekstilijah pomembna pri raziskovanjih na področju obvladovanja in preprečevanja bolnišničnih okužb, ki pestijo bolnike tako dolgo, kot obstajajo bolnišnice in ostale ustanove, ki obravnavajo dlje hospitalizirane bolnike. V naši raziskavi smo primerjali tri različne metode za detekcijo bakterije Klebsiella pneumoniae na bolnišničnih tekstilijah. Najprej smo vzorčili bakterije z klasično metodo jemanja odtisov z RODAC ploščicami, nato z aparatom Morapex A in za konec še z hitrim testom za detekcijo psevdomonad in enterobakterij (Inštitut Hohenstein, Nemčija). Ugotovili smo, da je metoda, pri kateri uporabljamo aparat Morapex A, bolj učinkovita od klasične metode jemanja odtisov z RODAC ploščicami. Hiter test za odkrivanje bakterij na kontaminiranih površinah (Bacteria quick test), pa je neprimeren za uporabo v praksi, saj njegovi rezultati niso tako natančni in zanesljivi kot rezultati, pridobljeni z drugimi metodami vzorčenja.
Ključne besede: Bolnišnične okužbe, Klebsiella pneumoniae, Morapex A, RODAC, hitri test
Objavljeno: 22.08.2014; Ogledov: 4667; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (945,27 KB)

5.
Molekularne metode za spremljanje kontaminacije bolnišničnih tekstilij
Urška Rozman, 2014, doktorska disertacija

Opis: Bolnišnično okolje predstavlja pomembno ekološko nišo in lahko služi kot rezervoar za potencialno patogene mikroorganizme. Bolnišnične tekstilije skupaj z vlago in toploto ustvarijo ustrezne pogoje za rast, širjenje in dolgotrajno preživetje številnih mikroorganizmov, zaradi česar lahko služijo kot vektor navzkrižnega prenosa bolnišničnih okužb. Bolnišnične okužbe ne predstavljajo samo zapletov pri zdravljenju bolnikov v bolnišnici, zaradi katerih letno v Evropi umre 50.000 ljudi, temveč povzročajo tudi gospodarsko škodo, saj so letne finančne izgube v Evropi samo z direktnimi stroški ocenjene na približno 7 milijard EUR. Klasične metode za vzorčenje mikroorganizmov na tekstilijah, kot je jemanje odtisov z RODAC agar ploščami, brisi in z destruktivno elucijsko metodo ter naknadna fenotipska identifikacija, so dolgotrajne, zato smo v raziskavi uvedli vzorčenje z metodo nedestruktivnega eluiranja z aparaturo Morapex A in detekcijo mikroorganizmov z verižno reakcijo s polimerazo (PCR) ter kvantifikacijo z verižno reakcijo s polimerazo v realnem času (rtPCR). Dokazali smo, da aparatura Morapex A predstavlja ustrezen in učinkovit nadomestek za vzorčenje mikroorganizmov na tekstilijah, saj je bila učinkovitost vzorčenja večja v primerjavi z optimizirano metodo destruktivnega eluiranja oz. z metodo vzorčenja z RODAC agar ploščami. Z uporabo molekularnih metod za detekcijo izbranih vrst mikroorganizmov smo dosegli večjo občutljivost kot pri detekciji s klasičnimi gojitvenimi metodami, saj lahko mikroorganizme zaznamo pri nižjih začetnih nanesenih koncentracijah na tekstil, zaznamo pa tudi žive in mrtve mikroorganizme ter mikroorganizme v VBNC stanju in ostanke proste DNK. Za oceno celotne mikrobne populacije na tekstilijah iz realnega okolja smo uporabili metodo ločevanja celotne bakterijske 16S rDNK z visokotlačno kromatografijo v denaturizirajočih pogojih (DHPLC). Zaradi široke pestrosti mikrobne populacije na bolnišničnih tekstilijah iz realnega okolja se metoda DHPLC ni izkazala kot najbolj ustrezna, saj zaradi pojavljanja mešanih sekvenc v posamezni frakciji ni bila mogoča identifikacijo do ene same bakterijske vrste. Vzorčenje mikroorganizmov na tekstilijah z metodo nedestruktivnega eluiranja z aparaturo Morapex A in njihova detekcija z molekularnimi metodami lahko predstavlja izboljšano alternativo za potrebe kontrole higiene bolnišničnih tekstilij.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, bolnišnične tekstilije, RODAC, Morapex A, PCR, DHPLC
Objavljeno: 24.07.2014; Ogledov: 2006; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

6.
Učinkovitost uporabe RODAC ploščic za ugotavljanje kontaminacije bolnišničnih tekstilij z MRSA
Jasmina Mehinović, 2012, diplomsko delo

Opis: Bolnišnične okužbe predstavljajo velik problem v bolnišničnem okolju, nastanejo med bivanjem v bolnišnici in se prenašajo preko stika, zraka in z izločki. Povzročajo jih virusi, bakterije, glivice, itd. Eden izmed nevarnejših povzročiteljev je bakterija proti meticilinu odporni Staphylococcus aureus (MRSA). Staphylococcus aureus naseljuje kožo in sluznice in je bil pred odkritjem antibiotikov vzrok za veliko okužb pooperativnih ran in poškodb. Zaradi neprimerne in pretirane uporabe antibiotikov je kmalu postal odporen na večino razpoložljivih antibiotikov. Danes predstavlja velik problem za zdravstvene ustanove. Od leta 1999 v Evropi ustanovljena mednarodna mreža nacionalnih sistemov (EARSS–EARS–net) sledi bakterijam, ki so odporne proti antibiotikom. Njen namen je zbiranje zanesljivih in primerljivih podatkov o prevalenci in širjenju večkratno odpornih glavnih invazivnih bakterij s klinično in epidemiološko pomembnostjo. MRSA spada med te bakterije. Trenutno so okužbe z MRSA v Sloveniji v upadu. MRSA se prenaša s stikom, kar pomeni, da je bolnikova okolica kontaminirana. Bakterije prehajajo tudi v tekstilije, ki so tridimenzionalne strukture. Največkrat se kontaminacija tekstilij dokazuje z jemanjem odtisov z RODAC ploščicami, vendar z njimi odvzamemo vzorec le s površine tkanine. Dokazovanje kontaminacije tekstilij lahko dokažemo tudi s stresalno metodo, pri kateri se bakterije iz tekstilije izločijo v tekočino. V diplomski nalogi smo primerjali ti dve metodi vzorčenja tekstilij, kontaminiranih z bakterijami. Primerjavo smo najprej izvedli v laboratoriju nato pa še v bolnišničnem okolju. V raziskavo sta bila vključena dva pacienta, ki sta imela bris za MRSA pozitiven. Za izvedbo raziskave smo dobili soglasje ustanov. Namen naše raziskave je bil, da ugotovimo katera od dveh omenjenih metod je bolj natančna. Rezultati raziskave so pokazali, da je stresalna metoda natančnejša od metode jemanja odtisov z RODAC ploščicami. Raziskava je tudi pokazala, da je metoda jemanja odtisov z RODAC ploščicami dovolj zanesljiva za dokazovanje kontaminacije tekstilij.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, MRSA, tekstilije, RODAC, stresalna metoda
Objavljeno: 20.09.2012; Ogledov: 1928; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici