| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPELJAVA ZAHTEV UREDBE REACH V GORENJU d.d.
Metka Zajc, 2010, diplomsko delo

Opis: Nova kemijska zakonodaja zahteva nov, drugačen pristop in obveznosti vseh pravnih oseb, ki uporabljajo kemikalije. Posebno pozornost predstavljajo predvsem tiste snovi, ki so že dlje časa na tržišču Evropske unije, in se nahajajo v pripravkih (kemikalije, zlitine, …) ali v izdelkih, če se le-te iz izdelkov (polizdelkov) sproščajo. Tovrstne zahteve po registraciji prinašajo različne obveznosti za vsako podjetje, ki sodeluje v nabavni verigi kemikalij. Namen naloge je ugotoviti za katere materiale/komponente, ki jih nabavlja podjetje je potrebna registracija (pred-registracija) in kako zagotoviti, da bodo vsi materiali, komponente in seveda končni izdelki, skladni z REACH. V teoretičnem delu sem na osnovi prebrane literature, navedene v seznamu literature, z metodo deskripcije razložila osnovne pojme. Opredelila sem osnovne (režijske) materiale, ki jih nabavljamo za potrebe v proizvodnji gospodinjskih aparatov. Na osnovi proučevanja odgovorov na vprašalnike, varnostnih listov in študija literature sem pridobila podatke, ki sem jih porabila za ugotavljanje skladnosti materialov/komponent z uredbo REACH. S pomočjo hitre metode ugotavljanja vsebnosti nevarnih snovi sem preverila, na nekaterih komponentah hladilno zamrzovalnih aparatov, najbolj kritične predele aparata (elektrokomponente, plastični deli, ki se lahko pri uporabi aparata grejejo, …). Pripravila sem nov vprašalnik, ki se nanaša samo na dobavitelje komponent/materialov. Opisala sem zahteve, ki jih je potrebno upoštevati pri nabavi novega materiala/komponente, ki se uporablja v proizvodnji gospodinjskih aparatov. Pri analizi hladilno zamrzovalnih aparatov, na najbolj kritičnih predelih, sem z XRF analizatorjem določila povišano vsebnost broma. Vsebnost broma sem največkrat ugotovila na ohišju termostata ter na sestavnih delih le-tega okova lučke in na nosilcu uparjalnika. S pregledom obveznosti, ki jih mora izpolnjevati podjetje, glede zahtev uredbe REACH, izdelavo vprašalnika in testiranjem določenih komponent, sem pripravila osnovo za nadaljnje delo na področju omejevanja nevarnih snovi v končnih izdelkih.
Ključne besede: REACH, RoHS, SVHC-snovi, XRF analizator, vprašalnik
Objavljeno: 30.11.2010; Ogledov: 1836; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

2.
Ukrepi Evropske komisije za zmanjšanje administrativnih bremen v Evropski uniji za mala in srednje velika podjetja
Zoran Stamenčić, 2016, magistrsko delo

Opis: Meje med državami članicami Evropske unije na nek način obstajajo le še na papirju – prebivalci Evropske unije lahko delamo v drugih državah članicah, podjetja pa na primer lahko poslujejo v drugih državah članicah pod istimi pogoji kot poslujejo domača podjetja. Notranji trg Evropske unije tako ponuja številne priložnosti podjetjem, ki želijo razširiti svoje poslovanje izven meja svoje države ter s tem izboljšati svoj položaj na zelo konkurenčnem trgu. Priložnosti, ki jih prinaša notranji trg Evropske unije, pa spremljajo izzivi in ovire, za katere je potrebno znanje in viri, tako finančni kot človeški, da se premostijo. Zaradi omejenosti sredstev so mala in srednje velika podjetja bolj izpostavljena izzivom ter se težje spopadajo z ovirami kot pa velika podjetja. Dejstvo, da so skoraj vsa podjetja v Evropski uniji mala in srednje velika podjetja, nalaga ustvarjalcem poslovnega in zakonodajnega okolja veliko odgovornost – malim in srednje velikim podjetjem, še posebej pa mikropodjetjem, je potrebno zagotoviti trg, na katerem lahko enakovredno nastopajo skupaj z velikimi podjetji. Znaten delež malih in srednje velikih podjetij v Evropski uniji je mnenja, da je prav zakonodaja tista, ki predstavlja najvišjo oviro pri njihovem poslovanju. Za zagotovitev skladnosti z evropsko oziroma nacionalno zakonodajo morajo nameniti velik delež svojih virov, kar nedvomno vpliva na njihovo poslovanje in konkurenčnost. Zavedajoč se izjemnega pomena malih in srednje velikih podjetij za evropsko gospodarstvo, Evropska komisija s svojimi predlogi, akti, ukrepi ter programi zmanjšuje administrativna bremena ter na ta način poskuša zagotoviti enakovredne konkurenčne pogoje za vsa podjetja, ne glede na njihovo velikost. Na vseh korakih cikla specifičnega akta/politike se posebno pozornost namenja malim in srednje velikim podjetjem, še posebej pa mikropodjetjem, ter administrativnim bremenom. Tako se že pri prvotnem načrtovanju pobude, ko Evropska komisija objavi t.i. časovnico, naredi preliminarna ocena potencialnih vplivov pobude na mala in srednje velika podjetja. Preden pa Evropska komisija dejansko predlaga nov predlog, se naprej skozi javno posvetovanje posvetuje z relevantnimi deležniki in oceni možne posledice predloga - to naredi s tako imenovano oceno učinka, ki je obvezna za najpomembnejše pobude in pobude z daljnosežnimi posledicami. Sama ocena učinka je del »MSP testa«, v okviru katerega se, med drugim, naredi natančna analiza učinkov predlagane pobude na mala in srednje velika podjetja. V oceni učinka je posebno poglavje namenjeno tudi analizi administrativnih bremen oziroma administrativnih stroškov, ki bi nastali s sprejetjem pobude, ki se ocenjuje. Rezultati te analize in »MSP testa« omogočajo podlago za odločitev, ali bodo mala in srednje velika podjetja morala upoštevati vse obveznosti, ki izhajajo iz pobude, ali bodo morebiti iz določenih obveznosti izključena oziroma bo za njih veljal blažji režim. Med samim izvajanjem posamezne pobude oziroma po koncu njenega izvajanja Evropska komisija z vrednotenjem redno ocenjuje uspešnost, učinkovitost, ustreznost in dodano vrednost ukrepov Evropske unije. V okviru Programa ustreznosti in uspešnosti predpisov – REFIT, ki je bil uveden z namenom narediti zakonodajo Evropske unije kakovostnejšo in lažjo, se izvajajo korektivni ukrepi obstoječe zakonodaje, vrednotenja in preverjanja ustreznosti, ter razveljavitve obstoječe zakonodaje, ki ne služi svojemu namenu. Ne glede na vse napore in ukrepe Evropske komisije za zmanjšanje administrativnih bremen še vedno obstajajo zakonodajni akti, ki so za mala in srednje velika podjetja, še posebej pa za mikropodjetja, zelo obremenjujoči. Leta 2012 so mala in srednje velika podjetja v javnem posvetovanju identificirala deset zakonodajnih aktov Evropske unije, ki so za njih najbolj obremenjujoči - Evropska komisija je v zvezi z identificiranimi akti, kjer je to možno, že ukrepala.
Ključne besede: mala in srednje velika podjetja, mikropodjetja, MSP, administrativna bremena, administrativni stroški, Evropska unija, Evropska komisija, REFIT, REACH
Objavljeno: 23.05.2016; Ogledov: 1445; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

3.
Uredba REACH in nanomateriali
Žiga Kopitar, 2017, diplomsko delo

Opis: Institucijam Evropske unije je uspel velik korak naprej s sprejemom in uveljavitvijo izredno ambiciozno zastavljenega zakonodajnega projekta na področju prava EU, gledano iz perspektive njegove kompleksnosti in pa zaradi pojavljajočega konflikta med ekonomskimi interesi na eni in težnjo po zaščiti okolja na drugi strani , govora je o Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta ES o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij, poznani tudi pod kratico REACH. Medtem, ko se je skušalo zapolniti podatkovno vrzel glede znanja o lastnostih in uporabah vseh kemikalij na notranjem trgu ter hkrati izboljšati nadzor nad njimi, razen snovi, izrecno izvzetih izpod učinkovanja uredbe, je velik preboj na trgu uspel nanotehnologiji kot vedi, temelječi na izrabi posebnih lastnostih nanodelcev , kar je evropske snovalce prava in s tem tudi samo uredbo v smislu njene uspešnosti in učinkovitosti postavilo na veliko preizkušnjo. V času priprave uredbe je bila namreč problematika nanomaterialov še v povojih, zato je uredba po mojem mnenju na tem področju podnormirana. Ker je z ozirom na to, da se proizvodnja nanomaterialov v industriji iz leta v leto veča, potreba po določeni ureditvi nanomaterialov vedno večja, avtor v tem diplomskem delu raziskuje in premleva predvsem iniciative akademikov, avtorjev člankov, ki imajo v tem trenutku pobudo, ki opozarjajo na različne načine in možnosti urejanja najbolj perečih vprašanj s področja nanomaterialov. Diplomsko delo najprej sistematično predstavi pravne podlage ureditve nanomaterialov znotraj Evropske unije. Nato se osredotoči na pravno ureditev kemikalij, s poudarkom na obstoječi ureditvi nanomaterialov in njenih v oči bodečih težavah in pomanjkljivostih. Na koncu je podan sklep, ali je uredba v trenutni verziji vsaj do določene mere primerna in učinkovita in kako na najboljši možen način izboljšati njeno učinkovitost skozi prizmo nanomaterialov.
Ključne besede: REACH, notranji trg, nanotehnologija, nanomaterial, kemikalije
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 358; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici