| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomen delovanja afriškega misijonarja in raziskovalca Ignacija Knobleharja
Sanja Lakner, 2010, diplomsko delo

Opis: Ignacij Knoblehar se je rodil 6. julija leta 1819 v Škocjanu na Dolenjskem, umrl pa je leta 1858 v Neaplju, kjer je tudi pokopan. Za pot v misijone se je odločil, ko je prebiral Baragova misijonska pisma in v Novem mestu poslušal njegovo pridigo. Po študiju v Rimu ga je Urad za širjenje vere izbral za misijon v Afriki. Jeseni leta 1849 se je odpravil v Sudan, da bi preučil tamkajšnje razmere in poiskal lokacije za ustanovitev misijonskih postaj. V misijonu je deloval deset let in v tem času je, kljub številnim oviram, ustanovil tri misijonske postaje: Kartum, Gondokoro in Sv. Križ. O njegovi misijonski dejavnosti so redno poročali takratni časopisi - med njimi tudi katoliški cerkveni list ''Zgodnja Danica''. Knobleharjeva raziskovanja in misijone so podprli cesar Franc Jožef I., Rim in Dunajsko geografsko društvo. Poleg misijonarske dejavnosti je bil Knoblehar pomemben tudi kot raziskovalec. V času njegovega bivanja v Sudanu je kar štiri leta in pol preživel na reki Nil in postal njen dober poznavalec. Bil je prvi beli človek, ki je po reki Nil prišel do najjužnejše točke. Načrtno se je lotil njenih raziskav in za dragocene podatke z njegovega ladijskega dnevnika se je zanimala vsa takratna Evropa. Nemški naravoslovec Alfred Edmund Brehm je poudaril, da ima Knoblehar izvrstne znanstvene zapiske. Njegovo znanje je visoko cenil tudi francoski inženir Ferdinand de Lesseps — slavni graditelj sueškega prekopa, ki si je pri gradnji pomagal tudi s Knobleharjevimi zapiski. Zaradi svojega dela in ugleda, ki ga je užival v Evropi, je bil leta 1857 imenovan za častnega člana dunajskega geografskega društva. Knoblehar je želel kulturo nilotskih ljudstev čim bolj približati evropskemu človeku. Tako je med potovanjem po južnem Sudanu zbral več raznovrstnih predmetov, ki jih je leta 1850 prinesel v Ljubljano. Njegova zbirka danes sodi med najstarejše zbirke nilotskih ljudstev, ki se nahajajo zunaj Afrike. Človeku, ki je s svojim delom in raziskavami zaslovel po Evropi, o katerem se je pisalo in govorilo na Dunaju, v Parizu, Ljubljani, Angliji, se danes dela velika krivica — Ignacij Knoblehar je med svojimi rojaki skorajda nepoznan!
Ključne besede: Ignacij Knoblehar, katoliški misijon, raziskovalec, Afrika, Sudan, Nil
Objavljeno v DKUM: 03.02.2021; Ogledov: 497; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

2.
Dejavniki, ki vplivajo na učiteljevo odločitev - raziskovati ali ne raziskovati
Jasmina Heric, 2019, magistrsko delo

Opis: Ena od učiteljevih temeljnih nalog je skrb za nenehno poglabljanje kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela. Učitelja lahko v skladu s tem prepoznamo kot najpomembnejšega akterja novih družbenih tokov in pobudnika sprememb – tako na osebni ravni, kot na ravni skupnosti, učiteljskega kolektiva, sodelovanja z drugimi udeleženci izobraževanja in na ravni medgeneracijskega sodelovanja. Če se navežemo na zapisano lahko ugotovimo, da je tradicionalni vlogi učiteljstva učitelju dodana še zmožnost za razvoj in raziskovanje ter stalni osebni profesionalni razvoj, ki temelji na dejstvih in refleksiji. Da bi učitelji oziroma drugi strokovni delavci v izobraževanju lahko uspešno raziskovali pa ni odvisno le od njih samih ter njihove izobrazbe, ampak tudi od številnih drugih dejavnikov, tako osebnih, kot dejavnikov okolja v katerem delujejo. Med dejavniki okolja izpostavljamo vpliv pogledov vodstva šole in kolektiva na raziskovalno delo ter materialni in socialni status učitelja.
Ključne besede: učitelj, izobraževanje, učitelj raziskovalec, raziskovanje učiteljev, raziskovalno delo
Objavljeno v DKUM: 05.11.2019; Ogledov: 1286; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

3.
Učeča se skupnost, primer dobre prakse kakovostnega sodelovanja med učitelji
Bogdana Drozg Onič, 2018, magistrsko delo

Opis: V nalogi je predstavljeno vodenje skupinskih procesov, še posebej sodelovanje v učeči se skupnosti znotraj šolskega prostora. Najprej so opredeljeni temeljni pojmi in pomen timskega sodelovanja. Opredeljen je pojem učeča se skupnost. Predstavljene so tudi faze razvoja skupine. Pri praktičnem delu so predstavljeni različni načini oblikovanja učečih se skupin na osnovnih šolah. Podrobneje sta predstavljena način učnih sprehodov in opazovanje, osredotočeno na pedagogiko in vsebino. Opredeljeni so cilji, potek in kritično ovrednotenje posameznega načina povezovanja. V zadnjem delu je predstavljen primer dobre prakse oblikovanja heterogene učeče se skupnosti, kjer se v učeče se skupnosti vključuje celoten kolektiv. Predstavljeni so rezultati raziskave interesa učiteljev za raziskovanje lastne prakse in izvedba šolskega projekta na Osnovni šoli Jakobski Dol. Ob koncu je narejena tudi evalvacija šolskega projekta in predstavitev realizacije začrtanih ciljev, mnenj in občutkov pri sodelovanju v heterogeni učeči se skupnosti.
Ključne besede: Učeča se skupnost, profesionalni razvoj učitelja, učitelj raziskovalec lastne prakse
Objavljeno v DKUM: 28.11.2018; Ogledov: 1573; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (908,77 KB)

4.
MENTORSTVO MLADIM RAZISKOVALCEM NA PRIMERU UNIVERZE V MARIBORU, FAKULTETE ZA STROJNIŠTVO
Suzana Pšajt, 2014, magistrsko delo

Opis: Mentorstvo lahko opredelimo kot eno od oblik učenja in je danes zelo pogosta oblika izobraževanja. Lahko bi rekli, da je sodelovanje z mentorjem individualizirana pot do znanja. V literaturi naletimo na vrsto opredelitev pojmov mentor in mentorstvo, najbolj razširjena pa je razlaga, da je mentorstvo odnos med mlado neizkušeno osebo in starejšim izkušenim odraslim, ki mlajšemu pomaga, da se znajde v svetu odraslih in v svetu dela. Mentorstvo je tudi ena od metod razvoja in usposabljanja zaposlenih, kjer lahko zaposleni na osnovi medsebojnih odnosov pridobijo znanja in izkušnje, ki prinašajo prednosti tako za mentorja kot njegovega varovanca. V teoretičnem delu magistrskega dela se najprej opredelimo na razlago mentorstva kot metode za razvoj zaposlenih. Posebej proučimo mentorstvo v delovnem procesu, vlogo mentorja in mentoriranca, njun odnos ter prednosti in probleme, ki jih prinaša tovrstna oblika povezovanja. Za uspešno vzpostavljen mentorski odnos je potreben mentorski program. Tukaj opredelimo načine in oblike vzpostavitve mentorskega programa ter proučimo cilje takšnega programa. Osrednji del magistrskega dela se nanaša na mentorstvo pri usposabljanju mladih raziskovalcev. To je program mladih raziskovalcev, ki se izvaja v okviru Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Javne agencije za tehnološki razvoj Republike Slovenije. Vsebina tega programa je, da so mladi raziskovalci ob podiplomskem študiju za pridobitev doktorata znanosti vključeni v temeljno znanstveno raziskovalno delo in so za čas usposabljanja v rednem delovnem razmerju, bodisi na visokošolskih, raziskovalnih in drugih javnih institucijah ali v gospodarstvu. Njihovi dosežki in rezultati raziskovalnega dela se povezujejo v različne veje gospodarskih ali negospodarskih dejavnosti. V okviru naše raziskave smo proučili mentorstvo mladim raziskovalcem na primeru Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru. Osredotočili smo se na odnos med mentorji in mladimi raziskovalci, proučili dejavnike, ki vplivajo na njihovo usposabljanje ter proučili možnosti njihove nadaljnje kariere po zaključenem usposabljanju. Raziskavo smo izvedli s pomočjo vprašalnika, posebej za mentorje in posebej za mlade raziskovalce. Analizo ugotovitev podajamo v sklepnem delu.
Ključne besede: mentorstvo, mentor, mladi raziskovalec, mentorski odnos, usposabljanje, mentorski program, doktorat znanosti, zaposlitev
Objavljeno v DKUM: 11.03.2014; Ogledov: 1539; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

5.
PRAVNI VIDIKI USPOSABLJANJA MLADIH RAZISKOVALCEV
Silva Bodanec, 2011, diplomsko delo

Opis: Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti opredeljuje raziskovalca kot fizično osebo, ki opravlja raziskovalno ali razvojno dejavnost. Čeprav zakon pojma mladi raziskovalec ne definira, je v raziskovalni sferi poznan pojem oziroma program »Mladi raziskovalci«. Kot instrument znanstvene politike v Republiki Sloveniji se program »Mladi raziskovalci« izvaja že od leta 1985, ko je tedanja Skupščina RSS odobrila financiranje usposabljanja prvim mladim raziskovalcem. Rezultat programa je vrsta uveljavljenih doktorjev znanosti, ki delujejo doma in po svetu. Gre za program financiranja podiplomskega študija in raziskovalnega usposabljanja mladih raziskovalcev za pridobitev doktorata znanosti. Program »Mladi raziskovalci« je izdatno prispeval k dvigu raziskav in kadrovskemu pomlajevanju raziskovalnih in programskih skupin. Njegov osnovni namen je financiranje usposabljanja mladih raziskovalcev v raziskovalnih organizacijah s ciljem, da se obnovita raziskovalni in raziskovalno-pedagoški kader v raziskovalnih organizacijah, poveča raziskovalna zmogljivost skupin za izvajanje programov javne službe na področju raziskovalne dejavnosti, temeljnih, aplikativnih in razvojnih projektov ter da se poveča kadrovski potencial za potrebe drugih uporabnikov iz javnega in zasebnega sektorja. Povečanje števila raziskovalcev je predvsem posledica stalnega dotoka ustrezno usposobljenih mladih raziskovalcev na področje raziskav in razvoja. Mladi raziskovalci so tisti podiplomski študentje, ki so z namenom pridobitve znanstvenega naziva 'doktor znanosti' vključeni v raziskovalno delo na raziskovalnih programih, temeljnih ali razvojno-raziskovalnih aplikativnih projektih, so v rednem delovnem razmerju za določen čas, sredstva za njihove plače, prispevke, materialne in nematerialne stroške za raziskovalno delo ter podiplomski študij pa zagotavlja Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. V Republiki Sloveniji se poleg programa »Mladi raziskovalci« izvaja tudi program »Mladi raziskovalci iz gospodarstva«. Zadnja štiri leta ta program izvaja Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo preko Javne agencije za tehnološki razvoj Republike Slovenije. S programom se želi pridobiti kakovostne človeške vire na področjih, kjer slovensko gospodarstvo potrebuje nova znanja za razvoj visokotehnoloških in inovativnih izdelkov, tehnologij in storitev. Del sredstev za usposabljanje mladih raziskovalcev iz gospodarstva za pridobitev doktorata znanosti krije tudi Evropska unija.
Ključne besede: mladi raziskovalec, mladi raziskovalec iz gospodarstva, mentor, podiplomski študij, raziskovalno delo, doktorat znanosti, delovno razmerje, pogodba o zaposlitvi, javni uslužbenec
Objavljeno v DKUM: 01.06.2011; Ogledov: 2634; Prenosov: 339
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

6.
JENO TAKACS: SKLADATELJ, PEDAGOG IN PIANIST
Renata Horvat, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je uvodoma predstavljen življenjepis skladatelja in uvod v klavirsko glasbo Jena Takacsa. Poglobljeno pa sem predstavila Jena Takacsa kot skladatelja, pianista, pedagoga, raziskovalca ter njegov celoten opus. Jeno Takacs je je veliko potoval in deloval v tujini, zato predstavljam tudi programske liste njegovih koncertov in predavanj v tujini, ter prvo mednarodno tekmovanje mladih pianistk in pianistov, ki je poimenovano po njem. Metodološko je diplomsko delo zasnovano na dveh med seboj dopolnjujočih se načelih: na zgodovinski analizi ter raziskavi primarnih virov.
Ključne besede: ŽIVLJENJEPIS, SKLADATELJ, PIANIST, PEDAGOG, RAZISKOVALEC, KLAVIRSKA GLASBA, KONCERTNI PROGRAMI, PRVO MEDNARODNO TEKMOVANJE, OPUS
Objavljeno v DKUM: 18.11.2010; Ogledov: 2330; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (9,68 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici