| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Raziskava možnosti prehoda iz ArcGIS na odprtokodni QGIS
Jožef Štih, 2021, magistrsko delo

Opis: GIS orodja so v dobi informatike postala eno od osnovnih orodij, ki jih uporabljamo na Geološkem zavodu Slovenije. Najbolj znano med njimi je orodje ArcGIS. Zaradi visoke cene orodja pa razpolagamo z manjšim številom licenc od povpraševanja uporabnikov, zato smo že pred leti predlagali prehod na rabo prostega in odprtokodnega orodja QGIS. Ker se v tem času potrebe po licencah ArcGIS še naprej povečujejo, nadaljnji način licenciranja pa postaja nejasen, smo raziskali, kakšne so možnosti prehoda na QGIS. Raziskave smo se lotili z metodologijo študije primera. Podatke smo zbirali kot aktivni opazovalci, z anketo, intervjuji ter zunanjimi viri. Pri tem smo iskali odgovor na dve vprašanji: v kolikšni meri je QGIS primerno nadomestilo za orodje ArcGIS ter kako novo orodje vpeljati v uporabo. QGIS se je izkazal kot povsem uporabno orodje pri manj do srednje zahtevnih opravilih, ki pri delu Geološkega zavoda Slovenije predstavljajo večino; na podlagi tega bi bilo mogoče sklepati, da bi to orodje lahko v veliki meri nadomestilo ArcGIS. Pri zahtevnejših opravilih pa QGIS še ne dosega ArcGIS, a tudi na teh področjih razvojno napreduje. Prav zato bi bilo mogoče povzeti, da je za potrebe Geološkega zavoda najprimernejša sočasna uporaba obeh programov: ArcGIS za zahtevno uporabo in QGIS za preostala opravila. Pri prehodu na uporabo orodja QGIS smo se soočili z odporom do novega programa, zato smo nove uporabnike skušali motivirati s tečajem in dostopom do dodatnih informacij in pomoči. S tečajem QGIS smo zaposlenim približali prednosti orodja QGIS, jim predstavili njegove zmogljivosti ter razbili morebitne predsodke in nelagodje pred neznanim orodjem. Poleg tega smo z namenskim kanalom za uporabnike QGIS prek platforme Teams poskrbeli za pomoč ob morebitnih težavah in vprašanjih ter jim omogočili dodaten vir informacij. Tečaj je bil zelo dobro sprejet in prvi vtisi so spodbudni, seveda pa bo rezultate mogoče tehtno oceniti šele po daljšem časovnem obdobju. Kanal za uporabnike QGIS je trenutno še slabo obiskan, vendar pričakujemo, da se bo to ob pogostejši uporabi orodja QGIS spremenilo.
Ključne besede: GIS, QGIS, ArcGIS, FOSS, študija primera
Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 166; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

2.
Modeliranje toka podzemne vode medžimurskega vodonosnika s programom FREEWAT
Ivana Topolnjak, 2019, magistrsko delo

Opis: V podzemlju Medžimurja je pomemben rezervoar pitne vode, ki je strateškega pomena, ker na treh črpališčih oskrbuje 90 % prebivalcev Medžimurja z naravno in prečiščeno vodo. Vir oskrbe tega vodonosnega sistema je reka Drava. Podzemne vode črpališča Prelog so antropogeno najbolj obremenjene, zato je pomembno, da se zaščiti izvira posveča veliko pozornosti. Z razvojem modela toka podzemne vode lahko predvidimo razširjenje onesnaženja v vodonosnikih, kar se lahko uporabi kot osnova za ukrepe, preden onesnaženje doseže vodno zajetje in bistveno zniža kakovost pitne vode. Model toka podzemne vode je izdelan s programom FREEWAT. Zato je bilo potrebno zbrati podatke o geometriji vodonosnika in hidrogeološke parametre, ki vplivajo na tok podzemne vode ter določiti robne pogoje. Z izdelanim konceptualnim modelom je bil simuliran tok podzemne vode za tri različna obdobja, in sicer za leta 2005, 2011 in 2014. Dobljene simulacije so služile kot osnova za simulacijo sledenja delcev z namenom določanja vpliva morebitnega onesnaženja podzemne vode, ki se črpa na vodnih zajetjih Nedelišće in Prelog. Rezultati simulacij so pokazali, da morebitno onesnaženje ne vpliva na podzemno vodo, ki se zajema na črpališču Nedelišće. V bližini črpališča Prelog obstajajo območja, ki lahko potencialno vplivajo na kakovost podzemne vode, ki se zajema na črpališču.
Ključne besede: podzemna voda, črpališče, vodonosnik, model toka podzemne vode, QGIS, FREEWAT
Objavljeno: 18.12.2019; Ogledov: 424; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (5,33 MB)

3.
Vpliv jezer v Zgornjem Konjišču na podzemno vodo Apaškega polja
Tjaša Kolar, 2018, magistrsko delo

Opis: Apaško polje je ravnina v severovzhodnem delu Slovenije. V vodonosniku se nahajajo večje količine podtalnice, zato sta tukaj prisotni dve črpališči, v Segovcih in Podgradu. V magistrskem delu je izdelan dvoplastni model podzemne vode Apaškega polja. Raziskan je vpliv jezer v Zgornjem Konjišču na podzemno vodo Apaškega polja za različne scenarije in razširjanje onesnaženja ob morebitnem vnosu onesnažil v jezera. Za izdelavo modela je uporabljen vtičnik FREEWAT v geografskem okolju QGIS. Jezera na samo podtalnico polja ne vplivajo, ampak so le ta odvisna od stanja podzemne vode. V sušnih pogojih je nakazana možnost širjenja onesnaženja iz jezer do črpališča Segovci.
Ključne besede: podzemna voda, modeliranje podzemne vode, Apaško polje, jezera v Zgornjem Konjišču, FREEWAT, QGIS
Objavljeno: 04.05.2018; Ogledov: 690; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

4.
Primerjava med dkn in ortofoto posnetki skozi zgodovino na območju premogovnika velenje
Jana Zelenkina, 2017, diplomsko delo

Opis: Zemljiški kataster s svojim razvojem skozi zgodovino prinaša preglednost stanja zemljišč in njihovo lastnino. S svojo vsebino predstavlja osnovo za delovanje davčnega sistema, urejanje prostora in pravnega prometa z zemljišči. V diplomskem delu smo izdelali primerjavo med digitalnim katastrskim načrtom iz leta 2014 in ortofoto posnetki iz posameznih let: 1997, 2000, 2005, 2006, 2013 in 2014. Temu sledi primerjava vodnih površin za vsako leto posebej. Vzrok njihovega spreminjanja je pospešeno izkopavanje lignita in s tem posledično posedanje tal. Na koncu smo dobljene rezultate iz različnih obdobij med seboj primerjali.
Ključne besede: zemljiški kataster, parcela, zemljišče, digitalni katastrski načrt, temeljni topografski načrt, ortofoto posnetki, gospodarska javna infrastruktura, vodne površine, QGIS
Objavljeno: 31.03.2017; Ogledov: 1355; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici