| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
ČASNIK ŠTAJERC MED PRVO SVETOVNO VOJNO
Liljana Hronek, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava obdobje prve svetovne vojne in prikazuje preganjanje Slovencev, majniško deklaracijo, deklaracijsko gibanje ter kulturne dogodke skozi oči časnika Štajerc. Osnovni vir za diplomsko delo je torej predstavljal nemško orientirani časnik Štajerc, ki je izhajal od leta 1900 do 1918 v ptujski »nemški trdnjavi«. Le-ta je močno zaznamovala njegovo pisanje o dogodkih in njegova stališča, saj je prinašal članke naklonjene Nemcem in njihovim privržencem ter članke uperjene proti narodno zavednim Slovencem. V duhu močnega avstrijskega patriotizma in nemške orientacije je zato odobraval aretacije Slovencev v prvih letih vojne, ostro kritiziral majniško deklaracijo in nasprotoval deklaracijskemu gibanju ter se veselil protideklaracijskih izjav in shodov. Zaradi okrnjenega kulturnega življenja med prvo svetovno vojno je redko poročal o kulturnih dogodkih. Čeprav je bil nemško orientiran, je bil pisan v slovenskem jeziku, da bi se čimbolj približal slovenskemu kmetu na podeželju, kateremu je bil namenjen.
Ključne besede: prva svetovna vojna, preganjanje Slovencev, majniška deklaracija, deklaracijsko gibanje, kulturno dogajanje, Štajerc.
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 2405; Prenosov: 356
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

2.
WOODROW WILSON: OD PROFESORJA DO PREDSEDNIKA
Dalibor Nenić, 2013, diplomsko delo

Opis: Thomas Woodrow Wilson se je rodil 28. decembra 1856 v mestu Staunton (Virginija), ZDA, kot tretji otrok zakoncema Wilson. V mladosti ni kazal znakov nadarjenosti, saj je imel težave z branjem. Splošno sprejeta domneva je, da je imel disleksijo. Kljub bolezni se je pri sedemnajstih letih vpisal na kolidž Davidson, ki ga je obiskoval samo eno leto. Naslednje leto se je vpisal na kolidž v New Jerseyju, kjer je diplomiral leta 1879. Študij je nadaljeval na Univerzi v Virginii, kjer je študiral pravo. Čeprav v drugem letniku ni obiskoval predavanj, je študij končal uspešno. Leta 1881 je delal kot odvetnik v Atlanti (Georgia). Po kratkotrajni odvetniški praksi je nadaljeval s študijem na Univerzi Johns Hopkins, kjer je leta 1886 pridobil naziv doktorja. Že leta 1885 se je zaposlil na kolidžu Bryn Mawr, kjer je ostal tri leta. Profesorsko kariero je nadaljeval na Univerzi Wesleyan. Leta 1890 je dobil ponudbo s kolidža New Jersey, kjer je ostal do leta 1910. Priljubljenost med študenti, vizionarska narava ter ugled, ki ga je imel pri kolegih profesorjih ter upravnemu odboru kolidža, sta mu omogočila, da je bil leta 1902 imenovan za rektorja univerze. Njegovo kariero kot rektorja sta obeležila tako uspeh kot neuspeh. Njegov reformni program, ki ga je začel izvajati leta 1902, je imel takojšne učinke na kvaliteto študija ter intelektualno raven univerze. Leta 1906 je pri gradnji novega Princetona naletel na oviro, saj ga je zadela kap (druga po letu 1896). Največji projekt, socialna in infrastukturna reorganizacija univerze, je še ležal pred njim. Z infrastrukturno reformo je posegel v tradicijo univerze, kar mnogim profesorjem in članom upravnega odbora ni bilo po godu. Soočen z odporom, se je podal v boj za svojo vizijo univerzitetnega študija in univerze, v boj, ki ga je izgubil. V toku boja je prišlo do pomembnejše »reforme«, saj se je prelevil iz konservativnega demokrata v progresivnega. Ta sprememba mu je omogočila, da se je lahko vrnil k svoji največji strasti – politiki. Zaradi pozornosti, ki jo je pritegnil boj na Princetonu, so privrženci Demokratske stranke v njem prepoznali naslednjega guvernerja zvezne države New Jersey. Demokratska stranka ga je leta 1910 nominirala za guvernerja New Jerseya. Kot guverner je zaprisegel februarja 1911. Na položaju je ostal samo dve leti. Kmalu po inavguraciji za guvernerja se je njegovo ime omenjalo kot ime možnega predsedniškega kandidata na volitvah leta 1912. Na predsedniških volitvah je kot demokratski kandidat premagal Theodorja Roosevelta ter Williama Howarda Tafta in postal 28. predsednik ZDA. Iz politične anonimnosti se je v dveh letih dvignil do najvišjega položaja v državi. Njegov prvi mandat je bil v znamenju notranjih reform ter vojaškega posredovanja v Mehiki. Zakonodajni program je obsegal reformo carinske stopnje, bančnega sistema, protimonopolne zakonodaje ter vrsto progresivnih zakonodajnih predlogov. Drugi mandat je bil v znamenju Prve svetovne vojne, ki je izbruhnila v Evropi. Čeprav so ZDA sprva razglasile nevtralnost, so jih vpletenost v ekonomske tokove vojne ter nemški podmorniški napadi pripeljali do vstopa v vojno. Posledica vojne, po kateri se v največji meri omenja ime Woodrowa Wilsona, je bilo Društvo narodov. Ideja o mednarodni organizaciji, ki bi skrbela za mir, je bila sprva le ideja, do konca leta 1919 pa je postala političen boj za obstanek ali propad enega človeka. Njegovo zavzemanje za organizacijo ga je popeljalo na pot, s katere se je vrnil kot bolnik. 2. oktobra 1919 ga je zadela možganska kap, ki ga je spremenila v bolnika s predsedniškim mandatom. Posledično ZDA niso nikoli vstopile v Društvo narodov. Zadnja leta življenja je preživel v Washingtonu, kjer je umrl 3. februarja 1924.
Ključne besede: Woodrow Wilson, Princeton, profesor, rektor, guverner, New Jersey, predsednik, Mehika, Underwood-Simmonsova carinska stopnja, Claytonov zakon, Zakon o zveznih rezervah, nevtralnost, Prva svetovna vojna, Mirovna konferenca, Društvo narodov.
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 1482; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

3.
ŠALEŠKA DOLINA V ČASU PRVE SVETOVNE VOJNE (1914-1918)
Dijana Šmon, 2013, diplomsko delo

Opis: Čas prve svetovne vojne ostaja v človeški zgodovini kot ena izmed poglavitnih prelomnic človeštva ter eno izmed najtežjih zgodovinskih obdobij, katerega posledice so spremenile razmerja med državami in podobo sveta, Evrope, Slovenije ter posledično tudi Šaleške doline. Slovenci so v času prve svetovne vojne živeli pod tujo upravo, ki je vplivala na vsa družbeno-kulturna in politična področja. Z mobilizacijo so ostali kraji Šaleške doline povsem brez delovne sile, kar je oslabilo gospodarstvo in okrnilo izvedbo pouka v šolah, saj so moške vloge doma prevzeli otroci. Zaradi rekvizicij in velikih potreb vojske je ljudem primanjkovalo tudi osnovnih potrebščin za preživetje, ki so jih od leta 1914 dalje dobili še samo na karte. Tuja oblast se je kazala v ustanavljanju nemških ustanov, zavodov, društev in prevladi nemškega prebivalstva v mestnih upravah. Dve izmed večjih gospodarskih panog v Šaleški dolini, ki sta se ohranjali, sta bili rudarstvo in usnjarstvo z družino Vošnjak. V premogovniku je delovanje prevzela vojaška uprava, v usnjarni v Šoštanju pa so se borili s pomanjkanjem delavcev. Kljub vojni pa je slovensko prebivalstvo želelo ohranjati narodno zavest s številnimi društvi (Družba Cirila in Metoda, Sokol) in obdržati kulturno življenje s prirejanjem različnih gledaliških predstav. Težnje po neodvisnosti slovenskega naroda so se pojavile že med vojno in so se z Majniško deklaracijo 30. maja 1917 razvile v vseslovensko deklaracijsko gibanje. Preobrati na vojnih frontah so ob koncu leta 1918 pripeljali do konca prve svetovne vojne in slovenskemu narodu se je uspelo rešiti tuje nadoblasti ter povezati z južnoslovanskimi narodi v novo državno tvorbo, ki je omogočila samoodločbo narodov ter avtonomijo ljudstev znotraj le-te z enotnim političnim vodstvom.
Ključne besede: Šaleška dolina, prva svetovna vojna, vojaška uprava, življenjske razmere, gospodarstvo, slovensko-nemški odnosi, jugoslovansko gibanje, deklaracijsko gibanje, čas prevrata.
Objavljeno: 07.03.2014; Ogledov: 1397; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

4.
DELOVANJE IN POLITIČNA MISEL HENRIKA TUME MED 1. SVETOVNO VOJNO
Matjaž Klasinc, 2014, diplomsko delo

Opis: Henrik Tuma je bil učitelj, politik, pravnik, alpinist, publicist, ekonomist in narodni buditelj. Bil je eden izmed najpomembnejših politikov v prvih dveh desetletjih 20. stoletja na Goriškem in med prvo svetovno vojno v Sloveniji. Gimnazijo je Tuma obiskoval v Ljubljani med letoma 1869 in 1874, ki pa je zaradi težav s profesorji ni dokončal, ter se leta 1874 vpisal na učiteljišče in postal učitelj. Maturo je opravil šele leta 1881 na tržaški gimnaziji ter se vpisal na študij prava na Dunaj, ki ga je zaključil leta 1886. Življenjsko pot je nadaljeval v Trstu, kjer je bil pripravnik pri deželnem sodišču. Na sodišču so hitro opazili njegovo sposobnost, zato je hitro napredoval do samostojnega sodnika. Leta 1888 je Tuma opravil še zadnji doktorski izpit ter pridobil naziv doktor. 1889 je opravil še sodniški izpit in začel razmišljati o odvetniški poti, vendar je leta 1890 sprejel mesto sodnika v Tolminu in nato še leta 1894 v Gorici. Njegovo sodniško delo je bilo zaznamovano z bojem za pravice Slovencev na Goriškem za rabo slovenskega jezika, kar ga je spremljalo tudi na začetku politične kariere. V politiko je vstopil leta 1895, ko je bil izvoljen kot poslanec v goriški deželni zbor, kjer so ga kot pravnika imenovali tudi v deželni odbor. V deželnem zboru je bil en mandat, na kar zaradi spora z vodstvom stranke več ni kandidiral ter se leta 1903 za nekaj časa umaknil iz strankarske politike. V tem času je spremenil svojo politično orientacijo, saj se je začel zbliževati s socializmom, posledica česa je bil njegov vstop v Jugoslovansko socialnodemokratsko stranko (JSDS) − leta 1908. Kot zelo izobraženemu in razgledanemu človeku, je hitro rastel tudi njegov vpliv v stranki. Leta 1914 je postal uradni ideolog JSDS, kar je ostal do konec leta 1917, ko se je zaradi različnih ideoloških pogledov začel s stranko razhajati. Njegovo politično misel v teh letih je predstavljal avstromarksizem, v okviru katerega se je zavzemal za obstoj Avstro-Ogrske monarhije kot velikega ekonomskega prostora, del katerega so bili tudi Slovenci, ki so v ta prostor spadali v okviru jugoslovanske ideje, ki je močno vplivala na njegovo politično misel. Po razhodu z JSDS se je po prvi svetovni vojni vključil v italijansko socialdemokratsko stranko. Iz stranke, kakor tudi iz aktivne politike, se je umaknil leta 1921, zaradi razkola v italijanski stranki.
Ključne besede: Henrik Tuma, avstromarksizem, Avstro-Ogrska monarhija, jugoslovanska ideja, Jugoslovanska socialnodemokratska stranka, prva svetovna vojna, socialna demokracija.
Objavljeno: 24.02.2014; Ogledov: 1183; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (823,77 KB)

5.
LITERARNI PRISPEVKI IN RUBRIKE V IZBRANEM ČASOPISJU MED PRVO SVETOVNO VOJNO
Manja Vuzem, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja pregled literarnih objav v vodilnih slovenskih političnih časnikih in literarnih revijah med 1. svetovno vojno. Predvsem tematsko so analizirane leposlovne objave v Slovencu, Slovenskem narodu, Ljubljanskem zvonu ter Domu in svetu. V prvem delu naloge so predstavljene obravnavane periodične publikacije. V času prve svetovne vojne je na Slovenskem izhajalo okoli devetdeset različnih časopisov, časnikov in revij. V osrednjem delu so po kronološkem redu predstavljena vsa literarna besedila, ki so bila objavljena v naštetih publikacijah. Izpostavljeno je tudi razmerje med avtoricami in avtorji.
Ključne besede: Slovenec, Slovenski narod, Ljubljanski zvon, Dom in svet, prva svetovna vojna, literarne objave
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 688; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (941,64 KB)

6.
PRVA SVETOVNA VOJNA V LIKOVNIH UPODOBITVAH NA OBMOČJU SLOVENSKE ŠTAJERSKE
Natalija Cigut, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi se bomo seznanili z likovno dejavnostjo v času prve svetovne vojne na območju slovenske Štajerske. Pri tem se bomo natančneje poglobili v dela Luigija Kasimira (1881–1962) in Jana Oeltjena (1880–1968), ki po rodu sicer nista bila Slovenca in se vojne tudi nista udeležila iz slovenskega štajerskega področja, sta pa bila na naše kraje, predvsem na Ptuj, močno vezana. Kasimir je bil na Ptuju rojen, medtem ko je Oeltjen redno zahajal na Ptuj, kjer je skupaj z ženo Elso Kasimir preživel veliko časa in se ne nazadnje tam tudi ustalil. Njuna dela iz časa velike vojne so zelo kvalitetna in izpovedna, imajo pa tudi veliko sporočilno vrednost. Vojno dogajanje sta s svojo likovno govorico predstavila na dva popolnoma različna načina, vendar vsak zase z veliko čustveno vznesenostjo in osebno konotacijo. Nastala so številna dela, ki kot posledica vojnega dogajanja, v katerega sta bila ujeta oba umetnika, pričajo o likovnem življenju v času tega totalnega spopada. Njun prispevek za razumevanje človekove ogorčenosti nad vojnimi grozotami nas povsem prepriča, saj sta z lastnimi doživetji umetnine še dodatno čustveno podkrepila. Med veliko vojno so nastala številna likovna dela, med njimi vojne razglednice, ki s svojo raznolikostjo pričajo o propagandni politiki in o življenju v zaledju ter na bojnih poljih. Pomemben je tudi razmah fotografije, saj je s pojavom te tehnike zajemanje prizorov postalo hitrejše in trajnejše, vendar pa so primarne likovne dejavnosti še vedno imele velik vpliv. Izpostavili bi še nekatere druge likovne umetnike, ki so pomembni za razumevanje likovne dejavnosti v času prve svetovne vojne na slovenskem Štajerskem. To sta bila slikarja Karel Jirak (1897–1982) in Ante Trstenjak (1894–1970) ter kiparja Ivan Napotnik (1888–1960) in Jožef Ajlec (1874–1944). Vojna je vplivala na njihovo življenje in delo, saj so nekatera njihova likovna dela nastala kot odraz vojnega dogajanja ali pa se je vojni čas odražal v kasnejših letih njihovega ustvarjanja. Likovna umetnost v času prve svetovne vojne na slovenskem Štajerskem je specifičen pojav, ki ga je treba sistematično in nazorno preučiti, saj je pomemben za razumevanje človekovega življenja v obdobju vsesplošne zmede, pomanjkanja, vojnih grozot in sovraštva. Najbolj izpovedna so dela, ki so nastala na licu vojnega dogajanja, saj nam s prve roke predstavijo življenje na fronti in miselnost posameznika, ki se je znašel v vrtincu vojne.
Ključne besede: Prva svetovna vojna, vojne razglednice in fotografije, štajerski likovni umetniki med prvo svetovno vojno, Luigi Kasimir, Jan Oeltjen, Karel Jirak, Ante Trstenjak, Ivan Napotnik, Jožef Ajlec
Objavljeno: 25.09.2014; Ogledov: 1396; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (10,36 MB)

7.
VOJAKOVO ISKANJE SMISLA V TREH PRIPOVEDIH O VELIKI VOJNI, WILLIAM MARCH, HENRI BARBUSSE IN PREŽIHOV VORANC
Dejan Hrovat, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je z ozirom na stoto obletnico prve svetovne vojne tematska primerjava treh literarnih del o slednji, razdeljeno na tematske sklope o ideologiji, razčlovečenju in ugovoru vesti. Avtorji in dela, ki jih v nalogi obravnavam, so: Lovro Kuhar – Doberdob, Henri Barbusse – Le Feu in William March – Company K. Skozi analizo teh je prva svetovna vojna predstavljena v okviru sedmih sklopov literarnih tem, ki si jih obravnavana dela delijo. Kuhar, Barbusse in March so vidni predstavniki slovenske, francoske in ameriške vojne književnosti, njihova dela pa so primerljiva v luči številnih vsebinskih in strukturnih podobnosti. Z analizo teh želim ustvariti holističen portret prve svetovne vojne, kot so jo doživeli in predstavili Kuhar, Barbusse in March, ter odkriti pomen in smisel, ki so ga vojaki iskali v prvi svetovni vojni.
Ključne besede: Kuhar, Barbusse, March, prva svetovna vojna
Objavljeno: 08.10.2015; Ogledov: 972; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (620,03 KB)

8.
MUZEJSKI KOMPLEKS SOLUNSKE FRONTE
Toni Popovski, 2015, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Pri projektu “Muzejski kompleks Solunske fronte” je bila v sklopu predmeta Diplomski izpit izdelana arhitekturna rešitev muzejskega kompleksa, namenjena Solunski fronti, ki je potekala v času prve svetovne vojne. V okviru muzejskega kompleksa je poleg konvencionalnih delov muzeja, kot so razstavni prostor, vključeno tudi zapuščeno vojno taborišče. Kompleks je lociran 20 km stran od drugega največjega makedonskega mesta Bitole. Naloga je narejena v dveh celinah. Prva je bolj analitična in je sestavljena iz analize zgodovine tega predmeta ter analize muzejev, kot specifičen tip arhitekture. Narava druge je bolj praktična, in v bistvu predstavlja predlagano rešitev muzejskega kompleksa.
Ključne besede: arhitektura, muzej, muzejski kompleks, Prva Svetovna Vojna, Solunska Fronta, Bitola, Makedonija
Objavljeno: 21.09.2015; Ogledov: 588; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (33,25 MB)

9.
ČASNIŠKA PROPAGANDA VELIKE VOJNE S POUDARKOM NA SOŠKEM BOJIŠČU
Aleš Pipan, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena Slovencem namenjena propaganda iz obdobja prve svetovne vojne, ki se je pojavljala v časnikih Slovenec, Slovenski narod, Ilustrirani glasnik in Tedenske slike. Njihova vsebina je bila statistično analizirana glede na poreklo člankov, zamik pri objavi ter prisotnost cenzure, s čimer so bile ugotovljene osnovne propagandne značilnosti slovenskih pisnih medijev v obdobju soške fronte. Podrobneje so predstavljene posamezne propagandne teme in motivi, ki so bili značilni za slovenski tisk med 23. majem 1915 in 24. oktobrom 1917 ter za dogajanje na območju med Gradežem in Rombonom, kakor tudi za t. i. območje vojske na bojnem polju (Armee im Felde), tj. neposredno frontno zaledje pod vojaško upravo. Motivi so analizirani glede na notranje- in zunanjepolitične razmere, v katerih so se pojavljali, ter na namen, s katerim so bili uporabljeni. Med njimi so poudarjeni tisti, h katerim so se pogosteje zatekali slovenski avtorji. Ker se pri obravnavi I. svetovne vojne običajno omenja antantna propaganda, so ugotovitve pregleda primerjane z značilnostmi antantne propagande in s propagandnimi načeli, ki so se na podlagi slednje razvila po vojni.
Ključne besede: Slovenci, prva svetovna vojna, propaganda, cenzura, soška fronta, Slovenec, Slovenski narod, Tedenske slike, Ilustrirani glasnik, centralne sile, Kraljevina Italija, Avstro-Ogrska.
Objavljeno: 08.01.2016; Ogledov: 1065; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

10.
Henrik Tuma in Ivan Šusteršič: primerjalna analiza konfederalističnih konceptov
Urška Arnšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Ivan Šusteršič in Henrik Tuma, oba po izobrazbi pravnika, sta vsak po svoje zaznamovala slovensko politiko v zadnjem obdobja obstoja Avstro-Ogrske monarhije in ob prehodu v nov državni okvir. Šusteršič, vodja slovenske katoliške stranke, državnozborski poslanec in kranjski deželni glavar, je vse do zadnjega ostal zvest habsburški dinastiji. Njegov koncept preureditve monarhije, ki ga je leta 1909 predstavil tudi prestolonasledniku Francu Ferdinandu, je predvideval združitev vseh južnih Slovanov monarhije v tretje državnopravno telo. Šele tik pred prevratom je objavil načrt ustanovitve zveze samostojnih podonavskih držav, s čimer se je zelo približal konceptu Henrika Tume. Slednji se je kot socialdemokrat vseskozi zavzemal za ohranitev enotnega gospodarskega prostora in vzpostavitev popolne narodne avtonomije. Boj za pravice Slovencev je zaznamoval tudi njegovo sodniško in odvetniško pot. Konec prve svetovne vojne je prinesel razpad nekdanje monarhije in razkosanje slovenskega naroda. Koncepta omenjenih politikov se tako nista uresničila.
Ključne besede: Ivan Šusteršič, Henrik Tuma, Avstro-Ogrska, prva svetovna vojna, Slovenska ljudska stranka, Jugoslovanska socialdemokratska stranka.
Objavljeno: 14.04.2016; Ogledov: 651; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (900,75 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici