| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Agro-morfološke karakteristike križancev češenj 'Regina' x 'Lapins' : magistrsko delo
Blažka Rašl, 2021, magistrsko delo

Opis: V letih 2019 in 2020 smo spremljali agro-morfološke lastnosti visoko heterozigotnih križancev češenj ‘Regina’ in ‘Lapins’. Zbirka obsega 130 križancev in je bila posajena leta 2010 v kolekcijskem nasadu UKC Pohorski dvor na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru v sodelovanju z inštitutom INRA v francoskem mestu Bordeaux. Z namenom spremljanja genetskih lastnosti križancev rez in varstvo rastlin v nasadu nista bila izvajana. V poskusu sta bili spremljani dinamika in intenzivnost cvetenja, poseben poudarek pa je bil na determiniranju parametrov kakovosti plodov v povezavi s pojavom škode, ki jo povzroči češnjeva muha (Rhagoletis cerasi L.) in pokanje plodov. V magistrskem delu so predstavljeni rezultati za križance št. 43, 53, 77, 79 in 95, ki smo jih na osnovi raziskave v okviru diplomskega dela izpostavili kot primerne za naše pridelovalno območje. Ugotovili smo, da je bila prisotnost škode, ki jo povzroči češnjeva muha, večja v letu, ko so plodovi zaradi specifičnih klimatskih razmer oblikovali več suhe snovi in ko je bila čvrstost eksokarpa ob peclju manjša. Pri izbranih križancih ni prišlo do pokanja plodov, kar potrjuje njihovo primernost za naše pridelovalno območje.
Ključne besede: češnja, Prunus avium, hibridi, cvetenje, kakovost plodov
Objavljeno v DKUM: 11.10.2021; Ogledov: 805; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

2.
Vpliv intenzivnosti rezi na pridelek češenj (Prunus avium L.) sort 'Regina' in 'Kordia'
Nina Tojnko, 2020, diplomsko delo

Opis: Na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru smo v letu 2019 v nasadu češenj sort 'Regina' in 'Kordia', cepljenih na podlago Gisela 5, izvedli poskus, v katerem smo testirali vpliv intenzivnosti zimske rezi na količino in parametre kakovosti pridelka. Poskus je obsegal štiri obravnavanja, ki so predstavljala šibko, standardno in močno rez ter kontrolo. Pri šibki rezi smo izvedli osvetlitveno rez, pri standardni smo osvetlitveno rez dopolnili s pomlajevanjem rodnih nosilcev v višjih delih krošnje ter izrezovanjem šibkega rodnega lesa, pri močni rezi pa smo ob standardni rezi izvedli še prikrajševanje enoletnih poganjkov na dve vegetativni očesi. Pri kontrolnem obravnavanju rez ni bila izvedena. Ugotovili smo, da se skupni pridelek z intenziviranjem rezi manjša, povečata pa se debelina in masa plodov. Vpliv intenzivnosti rezi na notranje lastnosti pridelka ni konsistenten. Reakcija dreves sorte 'Regina' na intenzivnost rezi je bolj konsistentna in predvidljiva, kot pri sorti 'Kordia'.
Ključne besede: češnja, Prunus avium, rez, 'Regina', 'Kordia', kvaliteta plodov, pridelek
Objavljeno v DKUM: 08.09.2020; Ogledov: 907; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (3,13 MB)

3.
Študija primernosti novih sort češenj
Blažka Rašl, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V letih 2016 in 2017 smo preverjali primernost križancev sort ‘Regina’ × ‘Lapins’ za pridelavo v naših agroekoloških razmerah. Zbirka je obsegala 130 križancev in je bila posajena leta 2010 v genski banki na Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru v okviru sodelovanja z inštitutom INRA v Bordeauxu, Francija. V letu 2016 letu smo spremljali le dinamiko in intenzivnost cvetenja, saj je pozna spomladanska pozeba uničila plodove. V letu 2017 smo spremljali dinamiko cvetenja, parametre vegetativne rasti, parametre kakovosti plodov in poškodbe plodov (pokanje). Intenzivnost in dinamiko cvetenja ter meritve vegetativnih parametrov rasti smo spremljali pri vseh križancih, ki so cveteli. Parametre kakovosti plodov smo določili pri dvanajstih križancih, ki so prenesli pozno spomladansko pozebo. Na osnovi pridobljenih podatkov je narejen prvi nabor 12 križancev, ki imajo potencial za pridelavo na naših pridelovalnih razmerah.
Ključne besede: češnja, Prunus avium, hibridi, karakteristike habitusa, cvetenje, kvaliteta plodov
Objavljeno v DKUM: 25.07.2018; Ogledov: 1254; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

4.
5.
6.
7.
Pridelava češenj brez ostankov fitofarmacevtskih sredstev
Simon Mesarič, 2012, diplomsko delo

Opis: V letu 2012 smo na posestvu UKC Pohorski dvor Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poskus pridelave češenj sorte 'Sunburst', kjer smo preizkušali različne načine varstva pred boleznimi in škodljivci. Prvo obravnavanje je predstavljala pridelava češenj po pravilih integrirane pridelave; drugo obravnavanje je predstavljala pridelava češenj popolnoma brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev; tretje obravnavanje je predstavljala pridelava češenj z uporabo biotskih pripravkov, dovoljenih v ekološki pridelavi. Drugo in tretje obravnavanje je potekalo v prekritem delu vrst. Pred obiranjem smo ocenili delež razpokanih, gnilih in črvivih plodov. V mesecu juniju, ko so češnje dozorele, smo stehtali 100 zdravih, nepoškodovanih plodov. Od vseh plodov na drevesu smo določili delež plodov I. razreda, delež počenih in gnilih plodov. Kot najmanj primerno se je pokazalo obravnavanje, kjer so bila drevesa prekrita s folijo in kjer smo izvajali biotično varstvo rastlin. Pri tem obravnavanju so imela vsa drevesa posameznega obravnavanja skupaj, povprečen pridelek 3,4 kg. Pridelava po sistemu integrirane pridelave je rezultirala z najvišjim pridelkom I. razreda v višini 6,2 kg in se tako potrdila kot najprimernejši način pridelave češenj v pedoklimatskih razmerah podpohorskega pridelovalnega območja.
Ključne besede: Prunus avium, 'Sunburst', pokanje plodov, sistem pridelave
Objavljeno v DKUM: 22.10.2012; Ogledov: 2454; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (169,69 KB)

8.
PROUČEVANJE SORT ČEŠENJ 'KORDIA' IN 'REGINA' NA PETIH ŠIBKORASTOČIH PODLAGAH
Liljana Korošak, 2011, diplomsko delo

Opis: Proučevanje sort češenj 'Kordia' in 'Regina', cepljenih na 5 šibkorastočih podlag, je bilo izvedeno v Sadjarskem centru Maribor. Proučevali smo vpliv petih šibkorastočih podlag Gisela 5, Gisela 6, Piku 1, Weiroot 158 in podlago P-HL-C na rast in rodnost češenj (Prunus avium L.) sort 'Kordia' in 'Regina'. Posajeni sta bili po dve drevesi vsake podlage v treh ponovitvah, z razdaljo sajenja v vrsti 2,5 m in medvrstno razdaljo 4,5 m. Drevesa so bila gojena v obliki vretena. S pomočjo rezultatov smo prišli do ugotovitve, da je največji propad obeh kultivarjev na podlagi Weiroot 158. Podlaga P-HL-C se je izkazala za najmanj produktivno pri obeh sortah. Najbolj produktivna podlaga pri drevesih sorte 'Kordia' je bila Gisela 6 (23,01 kg/drevo), pri drevesih sorte 'Regina' pa podlaga Gisela 5 (20,33 kg/drevo). Največja skupna povprečna masa enega plodu je bila 9,30 g na podlagi Gisela 5 pri drevesih sorte 'Kordia'. Pri drevesih sorte 'Regina' pa na podlagi Weiroot 158 z 10,30 g. Statistično značilnih razlik pri obeh kultivarjih glede na skupno povprečno maso plodu nismo dokazali, vendar pa se je ta izkazala za najmanjšo pri drevesih sorte 'Kordia', na podlagi P-HL-C (8,63 g), in pri drevesih sorte 'Regina', na podlagi Gisela 6 (9,20 g).
Ključne besede: sorta / 'Kordia' / 'Regina'/ Prunus avium L./ podlage
Objavljeno v DKUM: 26.10.2011; Ogledov: 5080; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

9.
DOLOČANJE GENETSKE SORODNOSTI MED DIVJIMI ČEŠNJAMI (Prunus avium L.) Z UPORABO MIKROSATELITSKIH MARKERJEV
Tina Ternjak, 2011, diplomsko delo

Opis: Divje češnje so značilna drevesa slovenske pokrajine, ki tvorijo naravno populacijo. Zmožnost razlikovanja med posameznimi kultivarji češnje (Prunus avium L.), tako gojenimi kot divje raslimi, je pomembno iz znanstvenih kot tudi iz ekonomskih razlogov. V genetsko analizo smo vključili stara drevesa in mlade rastline v okolici teh dreves. Vzorčenje je potekalo na dveh različnih lokacijah blizu Maribora, SZ Slovenija. Namen naloge je bil ugotoviti, kakšna je genetska sorodnost znotraj vsake od dveh populacij divje češnje in sorodnost med predstavniki dveh populacij. Ugotavljali smo še genetsko uniformnost znotraj populacije, genetsko čistost populacije, število močno odstopajočih genotipov znotraj populacije, ki so bili preneseni iz neke druge populacije. Na treh mikrosatelitskih lokusih EMPA003, EMPA004, EMPA005 smo pri 39 preučevanih genotipih divje češnje skupaj namnožili 19 polimorfnih alelov, v povprečju 6,3 na lokus. Genetske razdalje med preučevanimi genotipi smo izračunali z Jaccardovim koeficientom in izdelali dendrogram.
Ključne besede: Ključne besede: divja češnja / Prunus avium L./ populacija / molekulski markerji / genetska sorodnost
Objavljeno v DKUM: 28.03.2011; Ogledov: 3717; Prenosov: 320
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici