| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 126
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv programa dodatnega usposabljanja na voznike začetnike : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
Brina Slekovec, 2022, diplomsko delo

Opis: Voznike začetnike opredeljujemo kot voznike, kateri največkrat postanejo vzrok za nastanek prometne nesreče, saj jim primanjkuje izkušenj pri vožnji vozila. Kvalificiramo jih kot osebe, ki so vozniki motornega vozila do dopolnjenega enaindvajsetega leta starosti in so vozniki motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja. Kot vozniki začetniki nimajo izkušenj in kilometrine, ki bi jim predstavljala občutek varnosti. V večini primerov je velik dejavnik, ki vpliva na način vožnje mladost, saj je le ta povezana z razposajenostjo, občutkom nepremagljivosti, preizkušnjami in precenjevanjem lastnih sposobnosti. Z željo, da bi znižali število tveganj za nastanek prometne nesreče med vozniki začetniki, so v Sloveniji 13. avgusta 2010 začeli z izvedbo programa dodatnega usposabljanja za voznike začetnike. Želeli smo ugotoviti vpliv programa dodatnega usposabljanje na teoretično usposobljenost voznikov začetnikov, vpliv »mladostniškega« razmišljanja na voznike začetnike kot tudi, ali udeležencem program dodatnega usposabljanja za voznike začetnike predstavlja izgubo časa. Izdelali smo dva anketna vprašalnika, ki so jih udeleženci rešili pred začetkom in po koncu programa dodatnega usposabljanja. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo prišli do zaključkov, da se vozniki začetniki ne zavedajo posledic »mladostniškega« razmišljanja med vožnjo vozila, da program dodatnega usposabljanja za voznike začetnike ne vpliva na teoretično znanje udeležencev in da udeleženci programa dodatnega usposabljanja za voznike začetnike ne vidijo kot izgubo časa.
Ključne besede: voznik začetnik, program dodatnega usposabljanja za voznike začetnike, prometna varnost Republike Slovenije, dejavniki tveganj za nastanek prometne nesreče
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 38; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

2.
Varnost starejših pešcev v prometu
Esmera Bećirović, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena analiza prometne varnosti pešcev, še posebej pešcev, ki so starejši od 65 let. Namen je ugotoviti glavne dejavnike, ki vplivajo na prometno varnost pešcev in starejših pešcev, na podlagi analize prometnih nesreč za obdobje 2017-2021, ter poudariti značilnosti, ki imajo največji vpliv na varnost starejših pešcev. Analiza PN z udeleženimi pešci vseh starosti je dokazala, da je najpogostejši vzrok vseh tovrstnih PN neupoštevanje pravila o prednosti, in da se večina PN konča z lažjimi poškodbami. Podrobnejša analiza, ki upošteva samo pešce starejše od 65 let, pa je dokazala, da je za to starostno skupino najpogostejši vzrok PN premiki z vozilom ( kar 27% vseh PN z lažjimi, hudimi poškodbami ter s smrtnim izidom) ter neupoštevanje pravila o prednosti (24% omenjenih PN). Analiza je tudi poudarila, da 67% PN je imelo kot posledice lažje telesne poškodbe ter 33% PN se je končalo s hudimi poškodbami ali s smrtnim izidom. Če se osredotočimo na hude poškodbe PN in na PN s smrtnim izidom, je najpogostejši vzrok tega tipa nesreč je neupoštevanje pravila o prednosti. Podobno ugotavljamo za starejše pešce. Na koncu smo tudi predlagali morebitne ukrepe za izboljšavo stanja prometne varnosti pešcev, torej tehnične ukrepe s področja infrastrukture in mehke ukrepe s področja izobraževanja, delavnice za povečanje znanja o prometni varnosti.
Ključne besede: starejši pešci, varnost prometa, statistična analiza, prometne nesreče
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 87; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (2,85 MB)

3.
Analiza prometne varnosti v času epidemije covid 19
Semra Ruvić, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo opisuje stanje prometne varnosti za območje Slovenije v treh letih pred epidemijo – od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2019 – in v letu 2020, ko je bila razglašena epidemija covid-19. Glede na to, da se v letu 2020 epidemija ni začela v januarju, smo upoštevali in navedli posamezne ukrepe vlade, ki so pomembneje vplivali na promet, in jih tabelarno predstavili. Leto 2021 smo obravnavali tudi z vidika prometnih nesreč (PN). Za analizo prometne varnosti smo uporabili podatke o številu PN in jih podrobneje opisali skozi merila, kot so udeleženci, posledice, vzroki PN, vrsta ceste in mesec dogodka PN. Upoštevali smo tudi podatke o povprečnem letnem dnevnem prometu (PLDP). Na podlagi podatkov triletnega obdobja smo izračunali povprečje in pričakovanja za leto 2020 oziroma trend. Rezultate smo primerjali z dejanskimi podatki iz leta 2020 in podatki iz leta 2021. Med dobljenim podatki za opazovana leta smo naredili primerjavo tako med številom PN kot med PLDP. Na koncu smo s pomočjo Pearsonovega in Spearmanovega testa izračunali koeficient korelacije, intervale zaupanja in povprečno stopnjo spremembe ter izsledke predstavili.
Ključne besede: prometna varnost, prometne nesreče, analiza prometnih nesreč, epidemija covid-19, statistična analiza
Objavljeno v DKUM: 29.08.2022; Ogledov: 82; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

4.
Analiza prometnih nesreč II. kategorije : diplomsko delo
Mitja Kodrič, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazana analiza prometnih nesreč ll. kategorije z lahko telesno poškodbo od leta 2015 do 2019 v Republiki Sloveniji in na Ptuju. Za razumevanje besedne zveze analiza prometnih nesreč ll. kategorije smo proučili definicije in razlage pomena prometnih nesreč, zakonodajo, opredelili smo jih glede na vrsto, opredelili osnovne podatke in predstavili psihološko obravnavo prometnih nesreč. Analizirali in primerjali smo absolutne in relativne kazalnike prometne varnosti v cestnem prometu v Republiki Sloveniji in na Ptuju; dejavnike, ugotovljene vzroke in posledice glede na vlogo in število udeležencev ter povzročiteljev s pomočjo statističnih podatkov. Ugotovili smo, da je Ptuj manj varen v primerjavi z Republiko Slovenijo glede prometne varnosti v cestnem prometu v prometnih nesrečah ll. kategorije z lahko telesno poškodbo in pri lahko telesno poškodovanih v prometnih nesrečah ll. kategorije. Znižalo pa se število omenjenih nesreč, število udeležencev in povzročiteljev v obeh okoliših. Nato smo poiskali mesta zgostitve omenjenih nesreč na Ptuju in analizirali najbolj kritična mesta na Ormoški cesti, na oziroma ob Minoritskem trgu in na cesti, ki pelje čez Puhov most. Na koncu smo na podlagi ugotovljenih vzrokov zapisali ugotovljene predloge za izboljšanje stanja prometne varnosti na Ptuju z vidika prometnih nesreč ll. kategorije.
Ključne besede: prometne nesreče, absolutni in relativni kazalniki v cestnem prometu, analiza, nevarna mesta, lahka telesna poškodba
Objavljeno v DKUM: 10.03.2022; Ogledov: 604; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (3,60 MB)

5.
E-Skiroji v cestnem prometu : diplomsko delo
Aleksija Rainer, 2021, diplomsko delo

Opis: Električni skiroji, znani kot e-skiroji, so postali eden izmed bolj zaželenih izdelkov na trgu. So lahki, udobni, enostavni za uporabo in idealni za hitro vožnjo po prometnih urbanih področjih. So okolju prijazni in pomagajo pri odpravljanju zastojev v mestnih središčih ter pri pomanjkanju parkirnih mest. Kljub veliko prednostim prinašajo tudi nekatere slabosti in nevarnosti. Ker jih drugi udeleženci v prometu težje zaznajo, lahko hitro privede do prometne nesreče in nastanka poškodb. V diplomski nalogi smo opisali električne skiroje, njihove tehnične karakteristike (e-skiroja Xiaomi Pro 2), prednosti, slabosti in nevarnosti e-skirojev v prometu, zakonodajo ter zavarovanje mikro mobilnosti, pod katero spadajo tudi električni skiroji. Prikazali smo tudi statistične podatke nesreč z e-skiroji v Sloveniji za leto 2019, 2020 in 2021 (januar–junij), podatke ankete neuporabnikov in uporabnikov e-skirojev ter analizo vožnje z e-skirojem Xiaomi M365 Pro. Ugotovili smo, da ni veliko prometnih nesreč z e-skiroji, ponavadi gre za prometne nesreče z bočnim trčenjem pri neupoštevanju pravil o prednosti, z lažjimi poškodbami. Podatki anket kažejo, da vozniki e-skirojev upoštevajo navodila in zakone. Anketirancem se e-skiro ne zdi nevaren, prometnih nesreč in konfliktov skoraj ni, povprečna vožnja je 15 minut, glavni razlog uporabe e-skiroja je izogib gneči in prihranek s časom.
Ključne besede: električni skiro, cestni promet, varnost v cestnem prometu, prometne nesreče, anketiranje
Objavljeno v DKUM: 14.09.2021; Ogledov: 669; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

6.
Policijska pooblastila in tehnična sredstva za meritve v cestnem prometu za znižanje števila prometnih nesreč : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Tomaž Lenič, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je predstavljeno z vidika odkrivanja cestno-prometnih prekrškov, ki so najpogostejši razlogi za povzročitev prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. Predstavlja policijska pooblastila in pravno podlago, ki je policistom na razpolago, ter tehnična sredstva, ki jih policisti potrebujejo pri nadzoru cestnega prometa. Predstavili smo tri najpogostejše vzroke, ki imajo za posledico prometne nesreče s telesnimi poškodbami. Kot primarni vzrok smo predstavili hitrost in kot sekundarni vzrok vožnjo pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog. Predstavili smo tehnična sredstva za meritve v cestnem prometu in postopke pri ugotovitvi kršitve. Za primerjavo smo postopke, pooblastila in tehnična sredstva slovenske policije primerjali s policijami drugih evropskih držav. Z raziskavami smo v zaključnem delu ugotovili, da so tehnična sredstva slovenske policije primerljiva s policijami drugih evropskih držav in da slovenska policija po potrebi spremlja inovacije ter nadgrajuje tehnična sredstva. Prav tako smo ugotovili, da se slovenska policija uspešno spoprijema z izboljšanjem prometne varnosti na področju prometnih nesreč, saj se je število prometnih nesreč s smrtnim izidom med letoma 2010 in 2019 znižalo za 36 ter število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami v istem času za 1.604. K temu so pripomogle preventivne in represivne akcije na področju varnosti cestnega prometa, ki jih policija dosledno izvaja. Policija bi še izboljšala uspešnost pri ugotavljanju cestno-prometnih prekrškov z uveljavitvijo sekcijskega merjenja hitrosti in sistema avtomatiziranega preverjanja registrskih tablic oziroma z optično prepoznavo registrskih tablic. Ta dva sistema bi bistveno pripomogla k še bolj učinkoviti in usmerjeni prepoznavi najhujših kršiteljev cestno-prometnih predpisov, vendar smo v diplomskem delu ugotovili, da pri uporabi omenjenih sistemov obstajajo omejitve, saj morajo biti skladni z ustavno sodno prakso.
Ključne besede: diplomske naloge, tehnična sredstva, hitrost, alkohol, prepovedane droge, prometne nesreče
Objavljeno v DKUM: 18.06.2021; Ogledov: 426; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

7.
Prometna varnost avtonomnih vozil
Aljaž Lipar, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Po vsem svetu v cestnem prometu vsako leto za posledicami prometnih nesreč umre več kot milijon ljudi, med 20 in 50 milijonov pa jih utrpi telesne poškodbe. Njihov glavni vzrok je človeški faktor. Ugotovljeno je bilo, da kar 94 % vseh prometnih nesreč povzroči človek. Avtonomna vozila, to so vozila, ki lahko delno ali v celoti prevzamejo dinamično vožnjo, so zasnovana z namenom, da bi odpravljala napake voznikov in posledično zmanjšala število prometnih nesreč in njihovih žrtev. V diplomski nalogi smo predstavili zgodovino avtonomnih vozil, opredelili avtonomne stopnje in predstavili njihovo delovanje. V raziskovalnem delu naloge smo opisali obstoječe stanje varnosti cestnega prometa, zakonodajo na področju avtonomnih vozil in prikazali statistično analizo dosedanjih prometnih nesreč, ki so se zgodile z avtonomnimi vozili. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili reprezentativni vzorec ljudi in z analizo njihovih odgovorov prikazali javno mnenje o varnosti avtonomnih vozil. Prišli smo do ugotovitve, da je za večino prometnih nesreč z avtonomnimi vozili odgovoren človek in da imajo anketiranci v večini pozitivno mnenje o varnosti avtonomnih vozil.
Ključne besede: avtonomna vozila, avtonomna tehnologija, prometne nesreče, varnost, javno mnenje
Objavljeno v DKUM: 21.04.2021; Ogledov: 655; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

8.
Varnost na prehodih za pešce na začetkih naselij : magistrsko delo
Nastja Belak, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava varnost pešcev na prehodih za pešce na začetkih naselij. V teoretičnem delu so povzeti pravilniki in zakoni, ki jih je potrebno upoštevati pri projektiranju infrastrukture za pešce. Predstavljeni so tudi vsi dejavniki, ki vplivajo na obnašanje ljudi v prometu, in kaj vse vpliva na nastanek prometnih nesreč z udeležbo pešcev. Na podlagi števila prometnih nesreč z udeležbo pešcev v zadnjih letih v Sloveniji, je izvedena analiza varnosti pešcev. Podani so predlogi ukrepov, s katerimi se lahko izboljša varnost na prehodih za pešce, ki se uporabljajo v Sloveniji in tujini. V zaključnem delu je na realnih primerih implementirana problematika varnosti prehodov za pešce na začetkih naselij, kjer so bile izmerjene hitrosti vozil in ocenjena stanja prehodov za pešce. Na podlagi izmerjenih podatkov in ocenitvi ostalih dejavnikov so podani primeri ureditve takšnih prehodov za pešce.
Ključne besede: prehodi za pešce, varnost, prometne nesreče, hitrosti, ukrepi
Objavljeno v DKUM: 21.12.2020; Ogledov: 580; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (3,24 MB)

9.
Učinek preventivnega programa
Gregor Bratina, 2020, magistrsko delo/naloga

Opis: Raziskava v sklopu magistrskega dela je bila namenjena preučevanju učinka preventivnega programa »Še vedno vozim, vendar ne hodim«, ki ga izvaja VOZIM, Zavod za inovativno izobraževanje na področju prometne varnosti. Ciljna skupina so bili dijaki srednjih šol, ki so na začetku svoje vozniške poti. V sodelovanju z zavodom VOZIM smo osnovali anketni vprašalnik. Nato smo se odpravili na srednje šole, kjer smo izvedli anketiranje tik pred in takoj po koncu preventivnega programa. Tako smo preverjali stališča mladih o prometni varnosti pred izvedbo in jih primerjali s stališči po izvedbi preventivnega programa. Na ta način smo izmerili učinek samega programa. Med drugim smo želeli ugotoviti, katere spremembe bi lahko uvedli, da bi se učinkovitost programa še izboljšala in kateri načini podajanja informacij so imeli največji učinek na poslušalce. V času raziskave smo bili soočeni z nekaj omejitvami, ki so vplivale na rezultate. Predvsem je bil to čas izvajanja programa, čas, ki smo ga imeli na razpolago za preverjanje učinka, in nepripravljenost dijakov za reševanje anket. Glede na rezultate lahko le deloma potrdimo učinkovitost preventivnega programa. Rezultati so razkrili, da ima program potencial in pozitivne učinke na poslušalce, vendar pa zaradi že naštetih omejitev tega ne moremo z gotovostjo potrditi. V rezultatih je namreč prihajalo do precejšnjih odstopanj. Kljub temu pa je vzpodbudno, da je raziskava pokazala pozitivne smernice tovrstnega programa.
Ključne besede: prometna varnost, preventivni program, prometne nesreče, mladi vozniki, učinek
Objavljeno v DKUM: 04.12.2020; Ogledov: 727; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

10.
Brezpilotni zrakoplovi slovenske policije pri ogledih krajev prometnih nesreč : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Pika Mihelič, 2020, diplomsko delo

Opis: Na slovenskih cestah se vsakodnevno srečujemo s prometnimi nezgodami, ki pogosto ovirajo promet, v najslabšem primeru pa zaradi postopka ogleda in ugotavljanja dejstev povzročajo dolge zastoje. Po mnenju strokovnjakov se lahko oglede izvede kakovostnejše in hitrejše z uporabo tehnoloških rešitev. Slovenska policija pri svojem delu že uporablja laserske skenerje za dokumentiranje kompleksnejših prometnih nesreč, temu komplementarna tehnologija pa je uporaba brezpilotnih zrakoplovov. V diplomski nalogi so najprej opredeljeni klasični postopki ogleda kraja prometne nesreče in načini integracije brezpilotnih zrakoplovov v delovanje slovenske policije. S preučevanjem prednosti in slabosti obeh omenjenih tehnologij ter njuno primerjavo smo ugotovili, da se obe napravi uporabljata kot dodatna aktivnost poleg izvajanja klasičnih meritev na kraju in sta namenjeni predvsem prostorskemu umeščanju dogajanja in ne nadomeščanju zavarovanja ter dokumentiranja posameznih sledi. Prav tako smo poudarili možnosti skupne uporabe, predvsem kot rešitve za zagotavljanje natančnejših ogledov. V sodelovanju s slovensko policijo je bila izvedena simulacija prometne nesreče. Njen namen je bil opredelitev najprimernejšega načina preleta kraja, orisati postopke izdelave tridimenzionalnega modela v programu 3Dsurvey ter identificirati druge načine uporabe pridobljenih podatkov. Raziskava je pokazala, da je kombiniran način preleta kraja prometne nesreče najprimernejši za izdelavo tridimenzionalnega modela kraja. Na podlagi modela je bila izdelana računalniška skica, ki smo jo v nadaljevanju primerjali s klasično. S primerjavo razdalj izmerjenih z merskim trakom in tistih pridobljenih v računalniški skici so bili nanizani dejavniki, ki vplivajo na pojav odstopanj. Na koncu ponudimo nekaj priporočil za učinkovitejše delo z brezpilotnimi zrakoplovi, hkrati ugotovitve diplomske naloge odpirajo nova vprašanja in spodbujajo k nadaljnjim raziskavam.
Ključne besede: diplomske naloge, brezpilotni zrakoplov, prometna nesreča, skica, tridimenzionalni model kraja prometne nesreče
Objavljeno v DKUM: 07.07.2020; Ogledov: 777; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (3,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici