| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POMEN LOGISTIČNIH CENTROV ZA REGIONALNI RAZVOJ SLOVENIJE
Mateja Žökš, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil preučiti vlogo in pomen logističnih centrov za regionalni razvoj Slovenije ter analizirati značilnosti regionalnega prometa v pomurski regiji za potrebe vzpostavitve logističnega centra Panonija v Lipovcih. Na podlagi tega smo želeli raziskati in predstaviti naravno-geografske prostorske danosti območja ter družbeno-geografske prednosti lokacije za izgradnjo logističnega centra v Lipovcih. V Sloveniji obstajajo trije internacionalni logistični centri, ki so izrednega pomena za njen gospodarski razvoj. Logistični centri regionalnega pomena so še v načrtovanju, saj je za izgradnjo le-teh potrebna dobro razvita prometna infrastruktura. V Sloveniji je prometna infrastruktura slabše razvita, predvsem na področju železniške infrastrukture, kjer je potrebna vzpostavitev take infrastrukture, ki mora hkrati omogočiti gospodarno notranjo povezavo na celotnem ozemlju Slovenije in omogočiti vključevanje v mednarodne prometne povezave. Zaradi izredno dobre geostrateške lege Slovenije na zunanji meji Evropske unije, kjer se križata V. in X. vseevropski koridor, ima Slovenija dobre pogoje za razvoj logističnih centrov ter posledično veliko možnosti, da postane pomembno prometno vozlišče v Evropi ter logistična platforma za srednjo in jugozahodno Evropo. Predvidena lokacija logističnega centra Panonija v Pomurju ima ugodno geostrateško lego, saj leži v neposredni bližini V. vseevropskega koridorja, železniške proge in manjših letališč. Prav tako ima lokacija odlične naravnogeografske prostorske danosti in družbenogeografske prednosti, Luki Koper pa omogoča najboljšo lokacijo za povezovanje s trgi na Madžarskem in v Avstriji. Njegova izgradnja bi zelo vplivala na regionalni razvoj pomurske regije, saj bi kompleks logističnega centra omogočal zaposlitev večjega števila delovne sile in s tem zmanjšal veliko strukturno brezposelnost v Pomurju ter povečal nastanek novih podjetij in bruto domači produkt.
Ključne besede: logistični center, logistična platforma, regionalni razvoj, logistični center Panonija, pomurska regija, razvojni načrti, prometna dostopnost
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 3302; Prenosov: 522
.pdf Celotno besedilo (8,65 MB)

2.
PROMETNA INFRASTRUKTURA IN DOSTOPNOST OBČINE SLOVENJ GRADEC
Nina Kovač, 2010, diplomsko delo

Opis: Vloga prometa, ki je pomemben element okolja in kot terciarna dejavnost pomembno prispeva h gospodarskemu razvoju ter hkrati deluje kot povezovalec prostora, danes vse bolj narašča. Vse več ljudi potuje, vse več blaga je potrebno prepeljati na druge lokacije in skladno s tem so se pojavile zahteve po boljši in učinkovitejši infrastrukturi, ki omogoča varen ter kvaliteten prevoz ljudi in blaga. Ozemlje Slovenije je pomembno prometno vlogo zaradi svoje geografske lege imelo že v zgodovini. Tudi danes, ko prednostno nalogo EU na področju skupne transportne politike predstavljajo PAN evropski koridorji, dejstvo, da preko ozemlja Slovenije potekata V. in X. koridor, potrjuje, da Slovenija še vedno predstavlja pomembno transportno in tranzitno območje. Občina Slovenj Gradec. Je ena tistih regij, ki je omenjena koridorja ne sekata in zaradi oddaljenosti od obeh koridorjev predstavlja neizkoriščeno sekundarno središče v tem delu države. Slovenj Gradec kot sedež edine Koroške mestne občine ter pravno, gospodarsko, bančno, šolsko, informacijsko, oskrbovalno in prometno središče Mislinjske doline in Koroške nasploh, mora biti ravno zaradi te pomembnosti in koncentracije storitev prometno povezan z ostalimi občinami Koroške, kot tudi z ostalo Slovenijo in tujino. Tukaj so skoncentrirane dejavnosti in funkcije, na katere gravitira širše območje celotne regije. Vendar prometna infrastruktura ne sledi potrebam gospodarskega razvoja. Gradbeno-tehnično stanje prometnega omrežja je neustrezno. Kljub izboljšavam cestne infrastrukture v zadnjih letih, so cestne povezave slabe in nepretočne, kar zavirajoče vpliva na gospodarske dejavnosti in prometno dostopnost. Ključnega pomena za občino Slovenj Gradec je izgradnja Tretje razvojne osi, katere cilj je povečati dostopnost in integracijo prostora zunaj obstoječih panevropskih koridorjev. Pomembna so tudi vlaganja v prometno infrastrukturo, saj obstoječe cestno omrežje v občini ne nudi želenih in potrebnih potovalnih hitrosti, hkrati je ob naraščajoči količini prometa vprašljiva tudi kapaciteta cest.
Ključne besede: promet, prometna geografija, prometna infrastruktura, prometna dostopnost, Tretja razvoja os, Slovenj Gradec
Objavljeno: 10.11.2010; Ogledov: 2349; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (10,32 MB)

3.
Prometna dostopnost Zgornje Savinjske doline
Jasmina Voler, 2013, diplomsko delo

Opis: Prometna dostopnost je ključna komponenta delovanja sodobne družbe. Vpliva na funkcioniranje širšega spektra razvojnih možnosti nekega območja. Ključna značilnost prometa je mobilnost, le-ta se nanaša na pretok ljudi, blaga in informacij. Z razvojem gospodarstva se je potreba po prometu povečala, saj le-ta vpliva na proizvodnjo dobrin in storitev ter zvišuje dodano vrednost. Prometni položaj Zgornje Savinjske doline je neugoden, kar kaže tudi nerazvitost železniškega omrežja in slab dostop do avtocest in letališč. Prometna dostopnost Zgornje Savinjske doline je slaba. V dolino je mogoče dostopati iz več strani, tudi število dostopov je precejšnje, vendar je dostopnost do občin Zgornje Savinjske doline precej neprimerna. Cestna infrastruktura obravnavanih dostopov je v zelo slabem stanju, cestišča so poškodovana. Ceste so ozke in slabo pretočne. Z občinskimi odloki se načrtuje rekonstrukcija obstoječe prometne mreže in infrastrukture. Moderna in kvalitetna infrastruktura bo okrepila gospodarske dejavnosti v dolini. Zgornja Savinjska dolina se mora z ostalimi regijami, tudi s sosednjo Avstrijo, povezati s kakovostno prometno mrežo, saj obstaja možnost prometne osamitve. Del te mreže je tudi izgradnja tretje razvojne osi v Republiki Sloveniji. Tretja razvojna os bo z vzpostavitvijo cestne povezave pomembno vplivala na povezovanje regionalnih središč Koroške, Savinjske, Zasavja, Spodnjega Posavja in Jugovzhodne Slovenije s pomembnimi središči v Avstriji in na Hrvaškem.
Ključne besede: Zgornja Savinjska dolina, promet, prometna geografija, prometna infrastruktura, prometna dostopnost.
Objavljeno: 11.06.2013; Ogledov: 1393; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (2,99 MB)

4.
Prometna geografija pri pouku geografije v splošnih gimnazijah
Luka Kosi, 2015, magistrsko delo

Opis: Osnovna vloga prometa je, da omogoča dostopnost prebivalstvu in zagotavlja razvoj gospodarstva na ustreznih lokacijah, pomembnih za zadovoljevanje potreb, tako materialnih kot nematerialnih. Pri tem je ključno vprašanje zagotavljanje enakih možnosti vsem udeležencem v prometu. Geografski vidik razumevanja prometa je ključen za razumevanje posledic prometnega delovanja v prostoru ter njegov vpliv na regionalni razvoj. Danes v svetu narašča uporaba osebnega prevoza, zato je ena od nalog trajnostnega razvoja prometa tudi večja uporaba javnega potniškega prometa. Promet pa nima vpliva le na prostor, ampak ima pomembne socialne in kulturne učinke na življenje človeka in s tem v bistvu oblikuje človekov način življenja. Ker je promet vpet v vsakodnevno dogajanje posameznika, je potrebno, da ima prometna geografija ustrezen položaj v šolskem sistemu. Definicij prometne geografije je ogromno, skupno pa jim je to, da prometna geografija obravnava promet kot sestavino zemeljske površinske sfere in kot dejavnik njenega spreminjanja. Za razumevanje sodobnega prometa je potrebno izpostaviti naslednje vsebine: prometna dostopnost (dostopnost je ključen element prometne geografije, saj predstavlja neposreden izraz mobilnosti, bodisi ljudi, blaga ali informacij) in s tem povezana mobilnost ljudi, vpliv prometa na gospodarstvo in okolje, problem prometa v urbanih okoljih in s tem povezano načrtovanje prometa. V slovenskih učnih načrtih in učbenikih je prometna geografija obravnavana najprej ločeno, kasneje pa še v okviru regionalnogeografskih vsebin. Pri tem so vsebine preveč teoretične in premalo problemske, čeprav dajejo učni načrti profesorjem določeno avtonomijo, učni cilji pa omogočajo širše interpretacije. V učbenikih je prometni geografiji namenjeno premalo pozornosti, vendar so učni cilji dobro usklajeni z vsebino v učbenikih. Avstrijski šolski sistem se do določene mere razlikuje od slovenskega, kljub temu pa primerjava vsebin iz prometne geografije kaže, da se v avstrijskih splošnih gimnazijah prometna geografija obravnava bolj problemsko, učni cilji, ki se neposredno nanašajo na prometno geografijo, pa so manj obsežni in manj strukturirani od slovenskih. Študij geografije bodočim profesorjem pri nas namenja dobro podlago iz vsebin prometne geografije, tako da so profesorji geografije ob začetku svoje poklicne poti dobro izobraženi. Nadaljnjo usposabljanje pa je pomanjkljivo, saj je profesorjem namenjeno premalo strokovnih seminarjev iz prometne geografije, tako da je dodatno usposabljanje odvisno od samoiniciative profesorjev, bodisi v obliki podiplomskega študija, prebiranja strokovne literature, študijskih skupin in drugo. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili mnenje profesorjev geografije o položaju prometne geografije pri pouku geografije v splošnih gimnazijah. Z analizo strokovne literature, učnega načrta za geografijo, učbenikov za geografijo in z analizo anketnega vprašalnika smo prišli do zaključnih ugotovitev, opredelili smo prednosti in pomanjkljivosti obravnave prometne geografije v splošnih gimnazijah, na koncu pa smo predlagali še spremembe oziroma dopolnitve.
Ključne besede: Prometna geografija, prometna lega in dostopnost, mobilnost, javni potniški promet, učni načrt, učni cilji, učbenik, splošna gimnazija, kurikulum.
Objavljeno: 23.11.2015; Ogledov: 1489; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

5.
MESTNI PROMET V MARIBORU
Darja Welza, 2016, diplomsko delo

Opis: Današnji tempo življenja vpliva na vedno večjo motorizacijo našega planeta in povzroča vedno večjo odvisnost ljudi od transporta. Vsak človek je v današnjem času vsakodnevno neposredno povezan s prometom: na poti v šolo, službo, po opravkih, na potovanjih ... Skratka, promet nas spremlja na vsakem koraku našega življenja in brez mobilnosti si skorajda ne moremo več predstavljati življenja v 21. stoletju. Geografske značilnosti, položaj, gospodarska in socialna struktura Maribora so tesno povezane s prometom. Maribor ima izjemen strateški geoprometni položaj, dobro prometno dostopnost in povezanost z drugimi kraji po Sloveniji in s sosednjimi državami; poleg tega leži na območju V. in X. Evropskega prometnega koridorja. Razmere v mestu močno pogojuje tudi mestni promet, ki pa ima še vedno številne pomanjkljivosti. Slabo je namreč urejen javni mestni promet, slabo je urejen mirujoči promet, ki predstavlja enega največjih problemov v mestu, saj povzroča vizualno degradacijo okolja in zaseda pomembne javne mestne površine, ki bi lahko bile namenjene drugim dejavnostim. Kot slabost mestnega prometa v Mariboru vidimo tudi nedoslednost in nezanimanje za uveljavitev trajnostnih oblik prometa v mestu – na primer pešačenje in kolesarjenje, ki nima zadostno urejenih površin v mestu, prav tako pa ni ustrezno poskrbljeno za prometno varnost kolesarjev in pešcev. Promet mestu povzroča tudi degradacijske probleme kot so onesnaževanje okolja, hrup in vizualna degradacija okolja. Rešitev v razbremenitvi mestnega jedra je v uvajanju trajnejših oblik prometa, kot je kolesarjenje in bolje urejen javni potniški promet (zlasti kombinacija avtobusnega prometa z železniškim).
Ključne besede: mestni promet, prometna dostopnost in povezanost, mobilnost, transport, javni potniški promet, trajnost
Objavljeno: 07.09.2016; Ogledov: 840; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (5,65 MB)

6.
PROMETNA DOSTOPNOST SEVERNOJADRANSKIH PRISTANIŠČ: Trst, Benetke, Koper in Reka
Tadeja Mihev, 2016, diplomsko delo

Opis: Svetovna gospodarska kriza je še povečala konkurenčni boj med gospodarskimi subjekti. Optimiranje transportnih stroškov je vzpodbudilo iskanje krajših in s tem cenejših poti od proizvajalca do porabnika. Severnojadranska pristanišča so zaradi geografske lege najgloblje v evropski kontinent segajoča »vrata« v Evropo in so tako v zadnjem času zaradi povečanja trgovanja med Evropo in Azijo postala zanimiva predvsem za azijski trg. Obravnavana pristanišča predstavljajo najkrajšo pot med Evropo in Bližnjim, Srednjim in Daljnim vzhodom. Severnojadranska pristanišča so z zaledjem, ki zajema severno Italijo, Avstrijo, južno Nemčijo, Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko, Češko, Slovaško, južno Poljsko in Ukrajino, povezane tako s cestnim kot tudi z železniškim omrežjem, ki pa je zastarelo, preobremenjeno ter pomanjkljivo. Ponekod izgradnja prometnih povezav, ki bi za razvoj pristanišč bile potrebne, še ni realizirana. V sklopu izgradnje osrednjega evropskega omrežja so za obdobje okoli dvajsetih let v načrtu izboljšave, v katere so vključena tudi obravnavana pristanišča. V delovnih načrtih je večji poudarek na nadgradnji in modernizaciji železniškega omrežja in s tem razbremenitvi cestnega prometa, kjer velik problem predstavljajo zastoji ter posledično obremenjenost okolja. Na območju severnega Jadrana gre predvsem za izboljšanje železniških kapacitet, ki ne zadostujejo zahtevam hitro rastočega pretovora severnojadranskih pristanišč, ter odpravo problema ozkih grl in zastojev.
Ključne besede: prometna dostopnost, osrednje omrežje, koridorji, rast kontejnerskega tovora.
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 417; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (7,40 MB)

7.
PROMETNA DOSTOPNOST NASELIJ OB KELTIKI
Marta Lužnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Prometno omrežje v pokrajini tvori bolj ali manj gosto prepleten sistem, ki ga po funkciji lahko primerjamo s prepletom ožilja v našem telesu. Keltika je državna cesta z oznako 102. Povezuje naselja ob skoraj stokilometrski trasi med Kalcami oziroma Logatcem in Robičem. Za številne prebivalce SZ dela Slovenije je edina in obenem najkrajša povezava do glavnega mesta – Ljubljane. V zadnjih letih potekajo večje rekonstrukcije ceste, v pripravi so prostorski načrti gradnje obvoznic mimo naselij na trasi Keltike. Trasa Keltike poteka na Notranjskem po kraških poljih ali njihovih obrobjih. Ves preostali del trase je stisnjen na strme bregove nad rekami Idrijco, Sočo in Nadižo. Trajnostno naravnano urejanje prometa olajša življenje ljudem, ki prometno infrastrukturo dnevno uporabljajo. Zaradi specifičnih razmer bo težko omejiti naraščanje avtomobilskega prometa na Keltiki in cestah, ki se nanjo priključujejo.
Ključne besede: Keltika, promet, prometna dostopnost, naselja ob Keltiki, relief, migracije, stare transportne poti.
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 773; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (12,40 MB)

8.
Vrednotenje prometne dostopnosti Pomurja s prostorsko analizo cestnega omrežja
Danijel Ivajnšič, Tjaša Novak, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Prometna dostopnost je eden od pomembnih dejavnikov za gospodarski razvoj določenega območja. Ustrezna prometna infrastruktura skupaj s prometno politiko naj bi nudila ustrezne pogoje za prometno pretočnost in varnost v prometu ter zmanjševala negativne vplive prometa na okolje. Prispevek podaja rezultate prometne dostopnosti pomurskih občin do zdravstvenih, oskrbovalnih in izobraževalnih ustanov ter do elektro-polnilnic v določenem časovnem intervalu (od 5 do 15 minut), če pot opravljamo z motornim vozilom ali s kolesom. Rezultati kažejo, da ima najslabšo prometno dostopnost do izbranih ustanov naravnogeografska enota Goričko. Hkrati imajo občine, ki ležijo znotraj Murske ravni najboljšo prometno dostopnost do izbranih ustanov, saj je koncentracija le teh najgostejša v središču regije, v Murski Soboti. Z merjenjem prometne dostopnosti Pomurja smo želeli prikazati pomen prometne dostopnosti do najosnovnejših in bodočih človekovih dejavnosti, ter poudariti obstoječe prostorske razlike kar je posredni kazalec neuravnoteženega bodisi lokalnega ali regionalnega razvoja.
Ključne besede: analiza omrežij, prometna dostopnost, prometna infrastruktura, uporabniške točke, Pomurje
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 404; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Vrednotenje prometne dostopnosti v občini Šentjur s pomočjo geografskih informacijskih sistemov
Nastja Brezovšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga zaobjema analizo prometne dostopnosti v Občini Šentjur s pomočjo geografskega informacijskega sistema ArcGIS. Osrednji del naloge vsebuje gradnjo prostorske podatkovne baze cestne infrastrukture v Občini Šentjur. Prostorski podatki so dopolnjeni z informacijami o omejitvah hitrosti, ki smo jih pridobili s terenskim popisom in s pomočjo orodja Google Street View. Z računalniškim orodjem SANET in ESRI podatkovne baze smo izračunali poligone dostopnosti do izbranih točk zanimanja oziroma t. i. POI (izobraževalne ustanove, knjižnice, muzeji, trgovine, zdravstvene ustanove, pošte, banke, rekreacijske površine, gasilski domovi …). Končne karte prometne dostopnosti do vseh izbranih POI v treh časovnih intervalih (5, 10 in 15 minut) prikazujejo območja z najboljšo prometno dostopnostjo v občini. Z večanjem časovnega intervala se večajo tudi poligoni dostopnosti do obravnavanih POI. Pridobljene rezultate smo oblikovali v IKT učno gradivo za pouk geografije v osnovni šoli. Učni uri, ki smo jih izvedli na osnovni šoli, sta pokazali pozitiven, a različen odziv učencev in učenk 8. in 9. razredov na obravnavano snov s pomočjo pripravljenega interaktivnega gradiva na podlagi prostorske analize prometne dostopnosti.
Ključne besede: Prometna dostopnost, promet, Šentjur, geografski informacijski sistemi, informacijska komunikacijska tehnologija, prometna infrastruktura.
Objavljeno: 11.12.2019; Ogledov: 109; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici