| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 120
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Spoznavanje dvorca Spodnja Polskava s pedagoškim pristopom Storyline
Leonida Lipovšek, 2021, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu smo predstavili projektno delo, različne tipe projektnega dela, njegove značilnosti ter načela in načrtovanje projektnega dela. Vrsta projektnega dela je tudi pedagoški pristop Storyline. Opredelili smo temeljna izhodišča, načela in vlogo vzgojitelja ter opisali vse korake, ki so potrebni za izvedbo. V praktičnem delu smo analizirali izvedbo v skupini otrok starih 4 do 6 let, kjer smo izvedli šest epizod po pedagoškem pristopu Storyline. Rezultati so pokazali, da je bilo za načrtovanje potrebnega precej časa in priprav, kar se je kasneje zelo obrestovalo, saj so bili otroci ves čas aktivni in zelo motivirani za učenje. O izbrani temi so se naučili veliko novega, realizacija načrtov zgradb in figur pa je potekala po pričakovanju. Nekateri zahtevnejši cilji so bili delno doseženi. Pozitivne spremembe v dejavnostih in angažiranost otrok so opazili tudi starši. Diplomsko delo je pomembno, saj predstavlja analizo implementacije pedagoškega pristopa Storyline v slovenskem prostoru, kar je novost, hkrati pa želimo z njim spodbuditi vzgojitelje, da bi obogatili svoje poučevanje z uporabo obravnavanega pristopa.
Ključne besede: projektno delo, pristop Storyline, predšolska vzgoja, didaktika, didaktika družboslovja
Objavljeno: 24.02.2021; Ogledov: 171; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (4,88 MB)

2.
Lutke v vrtcu vsak dan
Tatjana Marton, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Lutke v vrtcu vsak dan sta zajeta teoretičen in praktičen del, ki zajema projektno delo v skupini. V teoretičnem delu smo najprej predstavili vpliv lutke pri razvoju otrok in pomen lutke v lutkovnem kotičku v drugem starostnem obdobju otroka. Pozornost smo usmerili v projektno delo, načrtovanje in izdelavo lutk. Predstavili smo lutko, ki je bila motivatorka pri izvedbi projekta v vrtcu. Ta lutka je žabec Plavček, ki ima posebno poslanstvo skozi projektno nalogo. Lutka žabca Plavčka predstavlja žabico plavčka, ki izhaja iz naravnega okolja, iz neposredne okolice vrtca, slednji pa se je po tej lepi in zaščiteni žabici tudi poimenoval. Praktično delo z izdelavo lutk iz nestrukturiranih materialov v skupini ima pomembno vlogo pri otrokovem razvoju. Otrok se z izvedbo praktičnega dela izdelave lutke in igre z lutko motivira ter postaja bolj ustvarjalen. Opisali smo, kako izdelujemo lutke iz naravnega materiala, kot je glina, vključili pa smo tudi odpadno embalažo. V projektu smo oživeli lutkovni kotiček, v katerem smo ustvarjali namizno gledališče v škatli, glavno vlogo so dobile lutke, narejene izpod otroških rok. Namen izvedenega projekta je približati otrokom lutko, vzbuditi veselje do ustvarjanja in igranja z lutkami. Ob projektnem delu je predstavljeno sodelovanje s starši. Pridobljene so tudi povratne informacije staršev z otroki, ki so predstavljene v zaključku.
Ključne besede: lutka, otrok, lutkovni kotiček, kurikul, motivacija, ustvarjalnost, projektno delo
Objavljeno: 20.02.2020; Ogledov: 567; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (3,73 MB)

3.
Načrtovanje, organizacija in izvedba tehniških in naravoslovnih dni v 2. in 3. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole
Boris Volarič, 2019, magistrsko delo

Opis: V prispevku bomo naredili kratek pregled različnih klasifikacij kompetenc za 21. stoletje in implementacij nabora znanj, veščin in spretnosti, ki predstavljajo naravoslovno in tehniško pismenost. Predstavili bomo zbir kompetenc, urejen po področjih (naravoslovje, matematika, tehnika), ki jih lahko uporabimo pri načrtovanju posameznih naravoslovnih in tehniških dni. Predstavili bomo primer dobre prakse s pripadajočimi orodji in obrazci, ki nam pomagajo pri celovitem planiranju, organizaciji, izvedbi in evalvaciji dni dejavnosti na šoli. Na kratko bomo analizirali projektno delo kot najprimernejšo metodo za izvedbo tehniških in naravoslovnih dni. Na 8 konkretnih primerih bomo pokazali, kako zastavimo projektno delo tako, da projekt skozi vse njegove korake izvedemo medpredmetno. Na primerih bomo predstavili vzorce, po katerih načrtujemo projektno delo tako, da nekatere delovne naloge projekta izvedemo pri posameznih predmetih pred in po tehniškem oz. naravoslovnem dnevu in nekatere na samem dnevu ali celo dveh.
Ključne besede: tehniški dan, naravoslovni dan, ključne kompetence, transverzalne veščine, projektno delo
Objavljeno: 30.08.2019; Ogledov: 386; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

4.
Svetlobno onesnaženje – projektni pristop v srednješolskem izobraževanju
Teja Bezgovšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Svetlobno onesnaženje je hitro rastoč globalni okoljski problem sodobne družbe in kot tak vreden omembe in obravnave v procesu izobraževanja. Osrednji namen magistrskega dela je bil na podlagi teoretične analize problema svetlobnega onesnaženja pripraviti didaktična gradiva za srednješolsko izobraževanje na temo svetlobno onesnaženje. V teoretičnem delu so povzeta ključna strokovna spoznanja o obravnavani problematiki. Z vidika vključenosti teme svetlobno onesnaženje so analizirani izbrani učni načrti in aktualni učbeniki sekundarnega nivoja izobraževanja v Sloveniji ter srednješolski učni načrti splošnoizobraževalnih predmetov izbranih evropskih držav ter opisane teoretične značilnosti projektnega učnega dela. V empiričnem delu je načrtovan primer projektnega učnega dne, vključujoč vsa didaktična gradiva, priporočila in navodila za njegovo celovito izvedbo na temo svetlobno onesnaženje v gimnaziji. Za dijake so izdelana učna gradiva s teoretičnimi izhodišči svetlobnega onesnaženja, naloge z navodili za njihovo samostojno izvedbo terenskih meritev svetlobnega onesnaženja (meritve sija neba, zajem vsenebnih posnetkov, popis zunanje razsvetljave) izbranega območja in delovni listi z navodili ter nalogami za samostojno obdelavo, prikaz in analizo na terenu zbranih rezultatov, in sicer rož svetlobnega onesnaženja, vsenebnih posnetkov, popisa zunanje razsvetljave ter karte svetlobnega onesnaženja preučevanega območja. Za izvedbo vseh načrtovanih ter pripravljenih aktivnosti v okviru načrtovanega projektnega učnega dne so izdelana tudi didaktična priporočila in navodila za učitelje z vzorčnim primerom.
Ključne besede: svetlobno onesnaženje, projektno učno delo, srednješolsko izobraževanje.
Objavljeno: 27.08.2019; Ogledov: 453; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (6,65 MB)

5.
Vodenje projektov v podjetju SMM proizvodni sistemi d.o.o.
Jure Treiber, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem predstavil problematiko vodenja projekta za naftno industrijo, ki je tudi bil prednostni projekt za podjetje SMM d.o.o.. Za obravnavo problema sem uporabil različne metode kot so: opisna, primerjalna, empirična in študija realnega primera. Z uporabo teh metod sem dobil rezultate, ki so zajemali tudi končno mnenje naročnika in potrditev ciljev, ki sem si jih zadal ob začetku pisanja diplomskega dela. Projekt je bil kljub visokim standardom izdelave in težavnemu vodenju uspešen, kar dokazuje, da je zelo pomembna organizacija dela ter vnaprejšnje planiranje dogodkov.
Ključne besede: Vodenje projektov, Projektni management, Projektno delo, Organizacija proizvodnje, Naftna industrija
Objavljeno: 05.07.2019; Ogledov: 750; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

6.
Razvijanje socialnih veščin pri izvajanju taborniških dejavnosti za otroke v predšolskem obdobju
Matej Brunšek, 2019, diplomsko delo

Opis: Socialne veščine ali kompetence, ki omogočajo človeku uresničevati svoje namene in zadovoljevati svoje potrebe v socialnem okolju, je potrebno razvijati že v zgodnjem otroštvu. Šibko razvite socialne veščine lahko vodijo v vrsto različnih težav v adolescenci in odrasli dobi. Socialni razvoj poteka najprej v manjših, intimnih socialnih skupinah (družinah), nato pa v širših družbenih skupinah in organizacijah. S socializacijo otroci razvijejo navade, spretnosti, vrednote in nagibe, s katerimi postanejo odgovorni in ustvarjalni člani družbe. Za razvijanje socialnih veščin obstajajo tudi socialno interaktivne igre. Te omogočajo, da se otroci vživljajo v različne vloge, razvijajo solidarnost, spodbujajo medsebojno pomoč in upoštevajo različnost. Te igre pomagajo v skupino vključiti tiste otroke, ki so manj opazni ali zavrnjeni, hkrati pa spodbujajo sodelovanje za doseganje skupnih ciljev. Prav tak način dela je značilen za taborniško gibanje. V praktičnem delu naloge smo preizkušali način dela, ki ga taborniki uporabljajo pri delu z otroki in koliko je ta učinkovit za doseganje ciljev na področju razvoja socialnih kompetenc, saj smo skozi izvedbo taborniških dejavnosti na realnem vzorcu predšolskih otrok analizirali njihov napredek na socialnem področju. Ugotovili smo, da taborniške dejavnosti pozitivno vplivajo na komunikacijo, medsebojne odnose, reševanje problemov ter poznavanje sebe in drug drugega. Rezultati raziskave predstavljajo pomemben napredek na področju raziskovanja tako razvoja socialnih kompetenc kot taborništva.
Ključne besede: Predšolska vzgoja, socialne veščine, taborništvo, projektno delo
Objavljeno: 02.04.2019; Ogledov: 426; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

7.
Plesna dramatizacija v vrtcu: Pujsa imamo za soseda!
Rebeka Ogris, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V teoretičnem delu so za potrebe projektnega dela predelana poglavja o plesu, kjer so opredeljene razlike med plesom in gibanjem, pojasnjene pa so tudi značilnosti plesa in ritma ter plesa in izražanja čustev. Predelano je tudi poglavje o vplivu plesa na otroke, našteli pa smo tudi primere plesnih dejavnosti od tretjega do šestega leta in s tem predstavili predšolsko plesno vzgojo ter njene značilnosti učenja plesa pri otrocih. Predstavljene so tudi oblike in naloge plesne vzgoje, načela plesne vzgoje ter vloga vzgojitelja, za uvod v empirični del pa smo pojasnili opredelitev in načrtovanje plesne dramatizacije. V empiričnem delu smo si zastavili cilj, da ugotovimo, v kakšni meri otroci uporabljajo svojo iznajdljivost in se tako podrobneje spoznajo s plesno dramatizacijo. Želimo se namreč prepričati, kako se otroci vživijo v gibalno improvizacijo in kako obvladujejo gibalno zaporedje.
Ključne besede: gibanje, ples, plesna dramatizacija, predšolska vzgoja, projektno delo
Objavljeno: 29.11.2018; Ogledov: 892; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

8.
Nadgradnja učne priprave na projektno učno delo pri pouku slovenščine v srednji šoli
Ana Ferk, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Nadgradnja učne priprave na projektno učno delo pri pouku slovenščine v srednji šoli prinaša nov pogled na oblikovanje vzgojno-izobraževalnega procesa pri pouku slovenskega jezika in književnosti v srednji šoli. Ukvarjali smo se z analiziranjem že obstoječe učne priprave na projektno učno delo, ki smo jo v nadaljevanju dopolnili ter izboljšali s sodobnimi učnimi pristopi in strategijami. V teoretičnem delu magistrskega dela smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo, s katero smo povzeli in oblikovali teoretična dognanja o novejših pristopih k učenju ter o projektnem učnem delu. Praktični del omenjenega magistrskega dela sprva prinaša razčlembo učne priprave na projektno učno delo pri pouku književnosti, ki smo jo uresničili z metodo analize, nadalje pa se naše raziskovanje osredini okoli oblikovanja izboljšane različice učne priprave. V slednjo smo želeli vključiti spoznanja o novih pogledih na učenje in poučevanje (npr. sodelovalno, izkustveno učenje), poleg tega pa smo želeli učni proces zastaviti tako, da vključuje čim več oblik in metod dela, ki dandanes v tradicionalnem pouku niso aktualne. Posodobljeno učno pripravo smo zasnovali z metodama analize in sinteze. Posodobljena in z raznolikimi metodami dela podprta učna priprava je namenjena učiteljem, strokovnjakom, študentom pedagoških smeri in vsem, ki so vključeni v proces vzgoje in izobraževanja, da se kdaj odmaknejo od klasičnega načina poučevanja ter uporabijo razgibano in za učence zanimivo projektno učno delo.
Ključne besede: slovenščina, književnost, projektno učno delo, učna priprava, srednja šola.
Objavljeno: 21.11.2018; Ogledov: 590; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

9.
Krepitev motiviranosti za projektno delo v podjetju AJM, okna-vrata-senčila, d. o. o.
Adriana Žnidar, 2018, diplomsko delo

Opis: Motivacija je nekaj, kar mnogi ljudje in organizacije uspešno izvajajo in uporabljajo, (pre)pogosto pa se to zelo premalo izkorišča. Biti motiviran – ko se počutiš dobro ob tem kar počneš in zagnano zreš v nove izzive – je osebna prvina, znati motivirati pa sposobnost, ki lahko v poslu izjemno koristi. Motiviranost za delo na projektih ob vzporedni motiviranosti za delo na »rednem«, praviloma kontinuiranem delu, pa sta dva pojma, ki ju je zelo težko povezati in hkratno dosegati. In prav to je bistvo tega diplomskega projekta – poiskati načine, kako zaposlene v podjetju AJM okna-vrata-senčila, d.o.o., motivirati, da bi še bolj aktivno, učinkovito in zavzeto sodelovali na različnih projektih, ob tem, da zaradi narave dela in poslovanje tega podjetja hkrati še s podobno mero učinkovitosti in zavzetosti opravljajo tudi svoje kontinuirane naloge.
Ključne besede: motivacija, projekt, projektno delo, kontinuirano delo, sodobni načini motiviranja.
Objavljeno: 16.11.2018; Ogledov: 460; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (874,44 KB)

10.
Gozdna pedagogika - primer projektnega dela v vrtcu Tezno Maribor
Sergeja Gabor, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Gozdna pedagogika – primer projektnega dela v vrtcu Tezno Maribor sestavljata dve zaokroženi celoti, ki se med seboj dopolnjujeta in dograjujeta – teoretični in praktični del. V teoretičnem delu so podrobneje opredeljena teoretična ozadja, ki so potrebna za organizacijo, izvedbo in evalvacijo praktičnega dela naloge. Tako je opisan pouk izven učilnice (in v skladu z njim izkustveno učenje, projektno delo ter gozdna pedagogika), psiho-fizične lastnosti predšolskih otrok starih 3–5 let (ki so predstavljali vzorec našega dela) ter gozd Stražun, kjer je potekal praktični del naloge. V praktičnem delu diplomske naloge so podane natančne učne priprave, opisan je potek dela in evalvacija le-tega. Vse našteto temelji na vseh sodobnih teoretičnih spoznanjih izkustvenega učenja in zgodnjega naravoslovja. Ugotovljeno je, da je tak način dela naporen za vzgojitelja, vendar je za otroke mnogo bolj primeren in učinkovit
Ključne besede: projektno delo, izkustveno učenje, gozdna pedagogika, vrtec, 3– 5 let stari otroci.
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 987; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici